SiolNET. Novice Slovenija
1,65

termometer

  • Messenger
  • Messenger

"Evropejci se ne zavedamo dovolj, da ni celine, kjer bi bile svoboda in svoboščine tako zaščitene, kot so v Evropi"

1,65

termometer

Robert Badinter
Foto: Ana Kovač

Vprašanje je, v kakšni družbi želi Evropa živeti v prihodnosti. Kar Evropa res potrebuje, je ustavni proces, ki ne odvrača pogleda od tega, kaj želijo njeni državljani, opozarja ustavni pravnik iz Južnoafriške republike Oliver Ruppel.

Evropska pravna fakulteta je ob svoji 10. obletnici obstoja v Ljubljani organizirala mednarodni posvet o prihodnosti evropskega ustavnega prava, katerega osrednja govornika sta bila predsednik države Borut Pahor in eden vodilnih pravnikov na evropski ravni in nekdanji predsednik francoskega ustavnega sveta Robert Badinter.

[video: 58043 / 10. obletnica Evropske pravne fakultete]

10. obletnica Evropske pravne fakultete

Govorniki so se strinjali, da je prav večplastna kriza, v kateri se nahaja Evropska unija, znak, da potrebujemo nov premislek o evropski ustavi in načelih, na katerih je Unija utemeljena. Tudi s tem namenom je nastalo novo besedilo evropske ustave, ki ga je napisal ustavni pravnik Peter Jambrek.

"Ne verjamem, da bi to besedilo dejansko podprle vse države članice, je pa dobrodošlo, saj je pomembno, da se Slovenija v Evropski uniji uveljavi," je dejal nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel.

"Zakaj kot predsednik relativno majhne države navijam za poglobljeno skupnost držav, ki bo njeno suverenost še zmanjšala? To vprašanje je legitimno, vendar nanj odgovarjam brez zadrege. Ta smer razvoja je tvegana, toda to tveganje je po mojem mnenju tudi za manjše države razumno tveganje. Večje tveganje je tudi oziroma zlasti za manjše države vračanje v staro geopolitiko," je dejal predsednik Borut Pahor. "Zakaj kot predsednik relativno majhne države navijam za poglobljeno skupnost držav, ki bo njeno suverenost še zmanjšala? To vprašanje je legitimno, vendar nanj odgovarjam brez zadrege. Ta smer razvoja je tvegana, toda to tveganje je po mojem mnenju tudi za manjše države razumno tveganje. Večje tveganje je tudi oziroma zlasti za manjše države vračanje v staro geopolitiko," je dejal predsednik Borut Pahor. Foto: Ana Kovač

"Evropa ruševin je danes vodilna svetovna gospodarska sila. To je sad delovnih ljudi, ki so jo gradili," je dejal Robert Badinter, ki je bil vodja arbitražne komisije za nekdanjo Jugoslavijo. "Mir je v mladi generaciji tako zakoreninjen, da ga ima za samoumevnega. Evropejci se ne zavedamo dovolj, da ni celine, kjer bi bile svoboda in svoboščine tako zaščitene, kot so v Evropi. Nikjer! Evropejci bi morali to bolj ceniti. Ni demokracije brez pravne države, ni demokracije brez državljanskih pravic," poudarja Badinter. "Ne moremo se ustaviti. Ne moremo le spraševati, kaj bo to prineslo meni. Zgradimo močnejšo Evropo, ne bojmo se prihodnosti," spodbuja starosta francoskega ustavnega prava, ki zase pravi, da je Evropejec iz druge polovice 20. stoletja. "Evropa ruševin je danes vodilna svetovna gospodarska sila. To je sad delovnih ljudi, ki so jo gradili," je dejal Robert Badinter, ki je bil vodja arbitražne komisije za nekdanjo Jugoslavijo. "Mir je v mladi generaciji tako zakoreninjen, da ga ima za samoumevnega. Evropejci se ne zavedamo dovolj, da ni celine, kjer bi bile svoboda in svoboščine tako zaščitene, kot so v Evropi. Nikjer! Evropejci bi morali to bolj ceniti. Ni demokracije brez pravne države, ni demokracije brez državljanskih pravic," poudarja Badinter. "Ne moremo se ustaviti. Ne moremo le spraševati, kaj bo to prineslo meni. Zgradimo močnejšo Evropo, ne bojmo se prihodnosti," spodbuja starosta francoskega ustavnega prava, ki zase pravi, da je Evropejec iz druge polovice 20. stoletja. Foto: Ana Kovač

"Američani vidimo Evropejce kot tiste, ki zase mislijo, da lahko človek dejansko izboljša svet. Ta strast je zelo nevarna. Vodila je k dvema svetovnima vojnama. Za Američane je grška zgodba idealen primer tega. Hoteli so preveč," pravi John Haskell, predavatelj na Mississippi College School of Law. "Evropa je znak sekularizma, človeških pravic, splošno dostopnega zdravstva. Še pred desetletjem je veljala za model, danes pa nanjo gledamo z zaskrbljenostjo." "Američani vidimo Evropejce kot tiste, ki zase mislijo, da lahko človek dejansko izboljša svet. Ta strast je zelo nevarna. Vodila je k dvema svetovnima vojnama. Za Američane je grška zgodba idealen primer tega. Hoteli so preveč," pravi John Haskell, predavatelj na Mississippi College School of Law. "Evropa je znak sekularizma, človeških pravic, splošno dostopnega zdravstva. Še pred desetletjem je veljala za model, danes pa nanjo gledamo z zaskrbljenostjo." Foto: Ana Kovač

"Ni kraja na svetu, kjer bi Evropa ustvarila več dobička kot v Latinski Ameriki," je povedal Štefan Bogdan Barenboim Šalej, iz podjetja Salej Business Development iz Brazilije. Izpostavil je, da so bili vsi veleposlaniki v Braziliji Portugalci. "Kaže, da nihče drug v EU ne zna portugalsko. Še po 15 letih nimamo sporazuma Mercosur–EU, ostaja le pri pogajanjih," opozarja. "V Evropski uniji je težko predvideti, kaj se bo zgodilo. Ne vemo, s kom naj se pogovarjamo. Z Evropsko komisijo? Ta govori čisto drugačen jezik kot države članice. S kom naj delamo posel?" "Ni kraja na svetu, kjer bi Evropa ustvarila več dobička kot v Latinski Ameriki," je povedal Štefan Bogdan Barenboim Šalej, iz podjetja Salej Business Development iz Brazilije. Izpostavil je, da so bili vsi veleposlaniki v Braziliji Portugalci. "Kaže, da nihče drug v EU ne zna portugalsko. Še po 15 letih nimamo sporazuma Mercosur–EU, ostaja le pri pogajanjih," opozarja. "V Evropski uniji je težko predvideti, kaj se bo zgodilo. Ne vemo, s kom naj se pogovarjamo. Z Evropsko komisijo? Ta govori čisto drugačen jezik kot države članice. S kom naj delamo posel?" Foto: Ana Kovač

"Ključno vprašanje ni, ali EU potrebuje novo ustavo, ampak kakšno ustavo potrebuje. Drugo vprašanje je, v kakšni družbi želi Evropa živeti v prihodnosti. Kar Evropa res potrebuje, je ustavni proces, ki ne obrača pogleda od tega, kaj želijo njeni državljani," poudarja Oliver Ruppel z University of Stellenbosch iz Južnoafriške republike. "Ključno vprašanje ni, ali EU potrebuje novo ustavo, ampak kakšno ustavo potrebuje. Drugo vprašanje je, v kakšni družbi želi Evropa živeti v prihodnosti. Kar Evropa res potrebuje, je ustavni proces, ki ne obrača pogleda od tega, kaj želijo njeni državljani," poudarja Oliver Ruppel z University of Stellenbosch iz Južnoafriške republike. Foto: Ana Kovač

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 5
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin