SiolNET. Novice Slovenija
0,05

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Raziskovalna sfera: Okrevanje po epidemiji je priložnost, da postanemo družba znanja #video

0,05

termometer

Epidemija covid-19 je pokazala, da so za normalno in krizno delovanje družb pomembni javni sistemi, kot so znanost, raziskave, visoko šolstvo in zdravstvo. Znanost je kapital ter predpogoj za preživetje, razvoj in blaginjo, okrevanje po epidemiji pa priložnost, da postanemo družba znanja, so na današnji novinarski konferenci poudarili predstavniki vodilnih raziskovalnih ustanov v Sloveniji. 

Direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh je na novinarski konferenci o vlogi znanosti pri okrevanju in njenem pomenu pri pripravi nacionalnega načrta za okrevanje po pandemiji covid-19 opozoril, da je pandemija pokazala, kako ranljive so sodobne družbe ter kako lahko znanost hitro in učinkovito pomaga pri spopadu s takšnimi krizami, piše STA.

Znanosti ne jemljemo dovolj resno

V tej luči v raziskovalni sferi z razočaranjem ugotavljajo, da se polja znanosti, raziskav in razvoja ter inovacij ne jemlje tako resno, kot bi se ga moralo. Posvetiti bi mu morali več pozornosti, tako za boljše odzivanje na prihodnje krize kot za to, da bo Slovenija v prihodnje bolj konkurenčna, je dejal Anderluh.

Spomnil je na po njegovih besedah katastrofalno slabo stanje na področju javnih vlaganj v znanost in raziskave ter razvoj. Slovenija tako zaseda nečastno mesto med državami EU, ki v te namene vlagajo najmanj. 

Žiga Turk Novice Ne vrti se vse okoli nas, tekma digitalizacije poteka na globalnem igrišču

Okrevanje po pandemiji odlična priložnost za nov začetek

V Koordinaciji samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije so prepričani, da je obdobje okrevanja po pandemiji, ki sovpada s pripravo programskih dokumentov za novo večletno financiranje v EU, pravi čas za razmislek o ukrepih za boljšo organizacijo na področjih znanosti, raziskav in razvoja ter inovacijske dejavnosti.

Glede zakonodajnih ukrepov je po Anderluhovih besedah ključno sprejetje nove raziskovalno-inovacijske strategije 2021-2030 ter zakona o raziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki ga pripravlja že tretja vlada. V raziskovalni sferi pozivajo, naj vlada zakon v DZ pošlje čim prej, saj je zadnja različica široko usklajena med deležniki. Kot je dodal Oto Luthar iz Znanstvenoraziskovalnega centra pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, gre za enega redkih primerov, ko je bilo v Sloveniji mogoče doseči takšno stopnjo soglasja.

Superračunalnik Atos Novice Superračunalnik, vreden 17 milijonov evrov, v Sloveniji

Slovenski raziskovalci delajo tudi v zabojnikih 

Težava so tudi investicije v raziskovalno infrastrukturo. Resnih vlaganj v stavbe že leta ni bilo, je navedel Luthar. Uspešni in konkurenčni po njegovih besedah ne bomo niti brez vrhunske raziskovalne opreme. Te ni mogoče zagotoviti brez usmerjenega financiranja, samo razpisi prek agencije za raziskovalno dejavnost niso dovolj, je pristavil. Pozval je k uporabi vseh razpoložljivih mehanizmov evropskega financiranja za ta namen.

Nekatere raziskovalke in raziskovalci delajo v povsem neprimernih pogojih, med drugim tudi v zabojnikih. Vsaj sedem javnih raziskovalnih zavodov potrebuje znatna vlaganja v stavbe in raziskovalno opremo. 

Andrej Kos Digisvet Brez digitalno pismenih ljudi ni pametnih skupnosti

Odlična znanost in podporne dejavnosti gredo z roko v roki

Odlične znanosti ni niti brez ustreznih podpornih mehanizmov in razvoja kadrov. Podpiranje odličnosti mora biti vgrajeno v sistem, to pa je odvisno tudi od ustreznega okolja za raziskave ter njegove privlačnosti za pritegnitev domačih in tujih kadrov, je dejal Luthar. 

Kot zadnje področje za nujne spremembe je omenil prenos znanja in sodelovanje z gospodarstvom. Slovenija se na tem področju po Anderluhovih besedah že dolgo časa spoprijema z zelo velikimi izzivi. Podjetjem se zato ni uspelo ustrezno razvijati, raziskovalne ustanove pa svojih izsledkov niso mogle pripeljati na trg. V koordinaciji so zato predlagali vrsto finančnih mehanizmov, kot so npr. skladi za inovativne projekte, ki povezujejo raziskovalno sfero in gospodarstvo, olajšanje ustanavljanja odcepljenih (spin off) tehnoloških podjetij, vavčerji in financiranje centrov odličnosti.

hobotnica Digisvet Znanstveniki dokazali: hobotnice lahko sanjajo (na svoj način)

Slovenija v raziskovalno dejavnost vlaga občutno premalo

Direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo Maja Ravnikar je opozorila, da so raziskovalci na inštitutih financirani izključno na podlagi projektov. Tako nizke ravni stabilnega financiranja po njenih besedah ne pozna nobena druga evropska država. Ko mora znanost odgovoriti na težave ali izzive, se je tako zelo težko organizirati in hitro odzvati, saj morajo neprestano pripravljati in voditi projekte. Projektno delo sicer ni nič slabega, a vse ima svojo mero, je dodala.

"Znanost je priložnost, da manjše države postanejo velike"

Direktor Instituta Jožefa Stefana Boštjan Zalar si medtem želi, da bi odločevalci več razmišljali o tem, kaj bo imela na koncu od vlaganja v raziskave družba in kako bo to prispevalo k višji kakovosti življenja. Opozoril je tudi, da morajo biti načrti prožni in omogočati stalne spremembe.

Pozval je k temu, da naj bodo mehanizmi financiranja vključujoči in da naj bo poudarek na vsebini. Preveč se namreč pogovarjamo o novih organih, premalo pa o tem, kako zagotoviti več mladih raziskovalcev, ki bodo lahko tvorno razmišljali o novih idejah, ter inženirjev, ki se bodo čim manj ukvarjali z birokracijo in poročanjem.

Covid-19, koronavirus, tesnoba, depresija, žalost Novice Institut Jožef Stefan: Brez zapiranja države bomo imeli še dodatnih 500 mrtvih

Luthar meni, da zmanjkuje časa za korak od načelnega strinjanja, da je znanost potrebna, k spoznanju, da je predpogoj za razvoj in preživetje. Znanost je kapital, najprej simbolni, zelo pogosto pa tudi materialni, je bil jasen. Znanost vidi tudi kot priložnost za majhne države, da postanejo velike, in to za razmeroma majhen vložek.

Dva pomembna evropska in s tem tudi slovenska cilja, zeleni prehod in digitalna preobrazba, temeljita na usklajeni akciji strokovne in politične javnosti na vseh ravneh. Pri reformah morajo zato sodelovati vsi, od raziskovalcev do inženirjev in politikov. V Sloveniji si ne moremo privoščiti, da ne bi bili sposobni zaznati in razumeti kompleksnosti težav, ki jih predstavljajo sodobna družba, tehnološki napredek in morebitne zdravstvene krize, so jasni direktorji raziskovalnih zavodov. 

Cepljenje na Madžarskem Novice "Pospešite cepljenje, da se čim prej izvijemo iz te depresije"

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 1
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin