Ponedeljek, 10. 5. 2021, 14.00
2 leti, 11 mesecev
Raziskava: presenečeni boste, koliko ljudi se (ne) namerava cepiti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
116
Čeprav je tri četrtine vprašanih vsaj nekoliko zaskrbljenih zaradi virusa, skoraj polovica vprašanih trenutno izraža večjo ali manjšo nepripravljenost na cepljenje, če jim bo to ponujeno in priporočeno.
Med razlogi za zadržanost do cepljenja prevladujeta strah pred morebitnimi stranskimi učinki in zaskrbljenost zaradi varnosti cepiva, kaže mednarodna raziskave o počutju in odnosu do cepljenja med pandemijo covid-19, v katero so bile vključene zgolj osebe, ki še niso bile cepljene.
Nekaj ključnih poudarkov:
Za 29 odstotkov vprašanih je bilo obdobje zadnjih 12 mesecev dokaj ali zelo težko. Še nekoliko več (36 %) pa jih je obdobje zaprtja javnega življenja doživljalo kot dokaj ali zelo težko. Od začetka epidemije je bilo 23 odstotkov vprašanih okuženih z virusom. Pri 41 odstotkih okuženih učinki niso bili resni, pri 20 odstotkih so bili nekoliko resni, pri 31 odstotkih zmerno resni in pri sedmih odstotkih zelo ali izredno resni.
Skoraj četrtina vprašanih (24 %) zaradi virusa sploh ni zaskrbljena, četrtina je nekoliko zaskrbljena (25 %), 40 odstotkov jih je zmerno, devet odstotkov zelo in dva odstotka izredno zaskrbljenih. Kar 81 odstotkov vprašanih je označilo, da jih "vsaj nekoliko" skrbijo nepoznani učinki cepiv v prihodnosti. Podobno je tudi pri strinjanju s trditvijo, da se lahko pri cepljenju pojavijo problemi, ki jih morda še nismo odkrili (78 %), in skoraj dve tretjini (66 %) jih meni, da cepiva lahko povzročijo nepredvidene težave pri otrocih.
Le četrtina (vsaj nekoliko) soglaša s trditvijo, da se po cepljenju počutijo varno, in tretjina (33 %) se počuti zaščiteno. Nizko je tudi zanašanje na to, da bodo cepiva zaustavila resne infekcijske bolezni (38 %). Pri tem je petina ali manj nevtralnih, torej takih, ki niti soglašajo niti ne soglašajo z idejo o zaščitni vlogi cepiv (med 14 in 23 %).
Za povečavo kliknite na fotografijo.
Koliko ljudi bi se cepilo?
Skoraj 37 odstotkov vprašanih (vsaj nekoliko) soglaša s trditvijo, da se bodo cepili, če bo cepivo proti novemu koronavirusu na voljo in jim bo to priporočeno, medtem ko je 16 odstotkov neopredeljenih, skoraj polovica (47 %) pa jih (vsaj nekoliko) ne soglaša.
Pripravljenost za cepljenje je najnižja pri starostni skupini od 30 do 44 let. Pri interpretaciji rezultatov za starostno skupino 60–75 let je treba upoštevati, da je pri tej skupini višji delež že cepljenih in ti niso sodelovali v anketi.
Tukaj lahko oddate svoj glas v anketi Siol.net o cepljenju:
S katerim cepivom bi se cepili?
Več kot dve tretjini (68 %) bi najraje izbralo Pfizer, tik za tem je Moderna (66 %), precej visoko sta tudi Sputnik (57 %) in J & J (52 %), najmanj pa bi jih izbralo cepivo AstraZenece (31 %).
Vabljeni, da odgovorite tudi na spodnje vprašanje:
Pri 81 odstotkih vprašanih na odnos do cepljenja pomembno vpliva zaskrbljenost zaradi mogočih stranskih učinkov in pri 77 odstotkih varnost cepiva. Pri dveh tretjinah (67 %) vprašanih je med glavnimi zadržki to, da je cepivo novo, zato bi si želeli najprej videti, kako cepiva delujejo pri drugih ljudeh. 62 odstotkov vprašanih se je izreklo, da ne zaupa vladnim zagotovilom o varnosti in učinkovitosti cepiva.
Za dobro polovico (51 %) je pomemben razlog prepričanje, da cepivo ne bo delovalo.
Za povečavo kliknite na fotografijo.
Za povečavo kliknite na fotografijo.
Za povečavo kliknite na fotografijo.
116