Priznanje predsednice republike za delo na področju pravic pravnici Katarini Bervar Sternad

Priznanje predsednice republike za delo na področju varstva, zagotavljanja in uveljavljanja človekovih pravic ter prispevek h krepitvi družbene zavesti o pomenu varovanja človekovih pravic je sicer Pirc Musarjeva letos podelila prvič. "Še zlasti v času, v katerem smo, ko se srečujemo s številnimi izzivi na področju varovanja pravic, se mi zdi to pomemben prispevek k pozivanju h krepitvi družbene zavesti o pomenu varovanja človekovih pravic, ki so ključne za ohranjanje in utrjevanje demokracije, pravičnosti, stabilnosti, napredka in miru v svetu," je Pirc Musarjeva dejala v nagovoru danes zbranim na podelitvi priznanja.

Delo direktorice PIC - Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja Bervar Sternadove temelji na neposrednem stiku s posamezniki iz ranljivih skupin, s socialno ogroženimi družinami ter z drugimi žrtvami diskriminacije in kršitev človekovih pravic. Ob konkretnih primerih kršitev človekovih pravic pa prepoznava sistemske pomanjkljivosti, na katere opozarja pristojne državne ustanove ter si prizadeva za njihovo odpravo, so v predsedničinem uradu utemeljili podelitev priznanja.

Njeni začetki segajo na področje brezplačne pravne pomoči 

"Katarina Bervar Sternad teče maraton skozi številne vlade, različne odločevalce, prek ovir in padcev, a vselej odločno in z jasnim ciljem: da bi bili družba, ki dosledno spoštuje človekove pravice, kjer si vsi, še posebej pa ustanove, prizadevamo za njihovo varovanje in spoštovanje s posebnim tenkočutjem do pravic tistih, katerih glas v družbi je manj ali celo neslišan," so navedli.

Kot so spomnili, začetki delovanja prejemnice priznanja segajo na področje brezplačne pravne pomoči, njene izkušnje in delo pa so ključni, da se je leta 2021 oblikovala Pravna mreža za varstvo demokracije, ki se odziva in prispeva k ubranitvi načel pravne države in demokratične delitve oblasti v Sloveniji.

Je ena najvidnejših bork na področju preprečevanja nasilja 

Prav tako je Bervar Sternadova tudi ena najvidnejših bork na področju preprečevanja nasilja nad ženskami in v družini, pobudnica in članica Mreže za otrokove pravice, sodelovala je tudi pri pripravi predloga zakona o varstvu pred diskriminacijo, so našteli v predsedničinem uradu. "Danes si brez uvidov, stališč in izkušenj prejemnice priznanja ni mogoče zamisliti strokovnega pogovora o stanju človekovih pravic in potrebnih sistemskih izboljšavah," so še izpostavili.

Bervar Sternadova je v zahvali ob prejemu priznanja poudarila, da tega prevzema v imenu vseh, ki v nevladnem sektorju delajo za spoštovanje človekovih pravic v družbi, še posebej v času, ko se poskuša spodkopavati pomen njihovega dela. Zagovorniki človekovih pravic v Sloveniji sicer morda niso podvrženi enakim nevarnostim kot njihovi kolegi v tujini, a stopnja nestrpnosti zoper njih ni zanemarljiva, je "mikrogojišče nasilja in slaba napoved za naše nadaljnje delo, če se temu ne zoperstavi sam vrh", je opozorila.

Pogoji za delo zajemajo tudi dejanske možnosti za ščitenje javnega interesa, je izpostavila. Zgolj podelitev statusa namreč ni dovolj, če je ob pisanju zakonodaje težko dobiti prostor za mizo in če se je za uveljavljanje javnega interesa treba boriti proti močnim lobijem. "Težko se je boriti proti temu, še posebej, če politični odločevalci z eno nogo stojijo v državni upravi, z drugo pa na primer v energetiki," je bila ostra in poudarila, da je družba lahko uspešna zgolj toliko, kot dostojno živijo tisti, odrinjeni na njen rob.

Pomen dela civilne družbe je v nagovoru izpostavila tudi slavnostna govornica, pisateljica in publicistka Dijana Matkovič. V Sloveniji je civilna družba pogosto spregledana, zlasti s strani države, saj jim povzroča slabo vest, ker opravljajo delo, ki bi ga morala država, a ji pri tem pogosto spodleti, je poudarila. Zato je po njenem mnenju danes na mestu opozoriti tudi na v zadnjih treh desetletjih samostojne države izgubljene pravice. Med drugim je izpostavila pravice, ki urejajo socialno ekonomske razmere posameznikovega življenja, odsotnost ustrezne stanovanjske politike, izgubljene delavske pravice in posledice okoljskih katastrof.

"Vsi to vemo, a vendar se nič ne spremeni, dobimo zgolj malo več politične korektnosti, ne pa tudi sistemskih sprememb, malce več vključenosti vseh, ne pa tudi dejansko enakih pravic," je opozorila. Odgovorov ne gre iskati pri politikih in gospodarstvenikih, temveč v avtonomnih prostorih, ki jih nekateri politiki simbolno in fizično tako radi rušijo, je sklenila Matkovićeva.

Fotografije s podelitve priznanja za delo na področju človekovih pravic:

Fotogalerija

1

 / 5