Priznanje o eboli: stanje je hujše, kot so mislili

Po podatkih SZO je hemoragična mrzlica od začetka leta terjala že 1.069 življenj, več kot dva tisoč ljudi se je okužilo.

V SZO opažajo, da število potrjenih primerov okužb in smrti zaradi ebole niti približno ne odraža resničnega obsega epidemije, zato je ta hudo podcenjen. Pričakujejo, da se bo epidemija še vsaj "nekaj časa" nadaljevala, pripravljajo se za obdobje več mesecev.

Bolezen se širi tudi zaradi neznanja Priznanje SZO, da je stanje hujše, kot so sprva domnevali, bi lahko vlade in humanitarne organizacije spodbudilo, da sprejmejo strožje ukrepe za boj proti virusu.

Zatrdili so, da SZO usklajuje "množično okrepitev" mednarodnega odziva na ebolo. Med največjimi izzivi je dejstvo, da se ta širi na območjih, ki jih zaznamujejo izredna revščina, nedelujoči zdravstveni sistemi, hudo pomanjkanje zdravnikov in usposobljenega zdravstvenega osebja sploh ter močan strah pred boleznijo in neznanje med prebivalci.

V Nigeriji sta na primer dve osebi umrli za ebolo, potem ko sta se z virusom okužili med pitjem solne raztopine, ki naj bi po napačnih prepričanjih tamkajšnjih ljudi preprečevala okužbo.

Umirajo tudi zdravstveni delavci Najhujši izbruh ebole v štirih desetletjih, odkar so virus prvič zaznali, se je začel v Gvineji, pozneje pa se je razširil še na Liberijo in Sierro Leone ter v zadnjem času tudi v Nigerijo, po številu prebivalcev največjo afriško državo. V tej so v četrtek potrdili četrto smrtno žrtev ebole.

Vse več okužb in smrti je tudi med zdravstvenimi delavci, ki naj bi pomagali v boju proti eboli; v Sierri Leone naj bi na primer od konca maja zaradi ebole umrlo že več kot 30 medicinskih sester.