Prerod – Stranka Vladimirja Prebiliča

Obramba, varnost in odpornost

Kako se opredeljujete do povečanja obrambnih izdatkov za glavno opremo Slovenske vojske ter hkratnega povečanja sredstev za odpornost države in družbe (civilna zaščita, kritična infrastruktura, kibernetska varnost)? Prosimo za kratko utemeljitev.

Podpiramo zviševanje do 2,5 % BDP do leta 2030. Dvig do 3 % v tako kratkem času je v danih fiskalnih okvirih neizvedljiv, ne samo za Slovenijo, ampak ima s tem težave velik del evropskih držav. Prav tako po takem dvigu tudi ni potrebe, saj so samo države EU leta 2024 (pri 1,5 % BDP) za obrambo namenile skupaj 349 milijard evrov, pri 2,5 % BDP je to prek 580 milijard in pri 3 % BDP je to prek 700 milijard evrov. Ocenjujemo, da je 2,5 % BDP za obrambo Evrope in odvračanje agresije dovolj visok delež BDP.

Pa tudi zagotovitev racionalne porabe teh sredstev je praktično nemogoča ter vodi k rasti cen orožja in vojaške opreme, kar je več kot očitno že danes. Potrebna je tudi usklajena poraba teh sredstev, saj bomo sicer priča nepotrebnim podvajanjem zmogljivosti. Seveda morajo imeti prednost objekti oz. sredstva dvojne rabe ter tista, ki krepijo odpornost proti sodobnim (nevojaškim) grožnjam.

Ali podpirate uvedbo vojaške dolžnosti oziroma ponovno vzpostavitev obveznega služenja vojaškega roka? Če DA, v kakšni obliki?

Ponovne uvedbe obveznega služenja vojaškega roka ne podpiramo.

Če NE podpirate obveznega služenja vojaškega roka, katere konkretne mehanizme predlagate za zagotavljanje kadrov, rezerve in operativne pripravljenosti Slovenske vojske ter sistema zaščite in reševanja? 

Kje so danes objektivne omejitve za ponovno uvedbo splošne vojaške obveznosti:

• potreben bi bil družbeni konsenz, ki ga trenutno nimamo – prisilno uvajanje je nesmiselno;
• zagotoviti je treba logistične pogoje (nastanitve, podporne službe ...), ki jih danes skoraj ni več, saj so bili (pre)številni vojaški objekti namenjeni drugim dejavnostim ali pa so v neprimernem stanju;
• potrebno bi bilo imeti primeren kader (inštruktorje), ki bi usposabljanje izvajali;
• zagotoviti bi bilo treba vso potrebno opremo za vojake.

Varnostno pismenost prebivalstva v Sloveniji (ta je nizka) je mogoče povečevati na principu pozitivne diskriminacije, kot je v izobraževalnem procesu (da mladi sploh razumejo, kaj je naloga obrambnega sistema) in s spodbudami za vključevanje mladih v temeljno vojaško usposabljanje, ki pa naj bo prostovoljno. Rešitev vidimo v krepitvi rezervne prostovoljne komponente, po modelu prostovoljnega gasilstva, ki je bilo tudi v krizi pred leti in se je z vrsto ukrepov dvignilo na sedanjo visoko raven. Verjamemo, da lahko s premišljeno, večletno politiko in z njo povezanimi ukrepi podobno dosežemo tudi s prostovoljno rezervo SV, namenjeno obrambi domovine. 

Zdravstvo

Katere ključne spremembe bi uvedli za izboljšanje delovanja slovenskega zdravstvenega sistema? Navedite tri ukrepe in kako bi uredili čakalne dobe.

Največja napaka vseh vlad je, da so zdravstvo obravnavale kot mandatni projekt. Zdravstvo pa ni štiriletni, temveč generacijski projekt. Zato predlagamo dolgoročno strategijo razvoja zdravstva, oblikovano na podlagi podatkov NIJZ, stroke in demografskih projekcij, s časovnim horizontom vsaj 20 let. To mora biti zrel družbeni dogovor.

Program Preroda za zdravstvo sloni na desetih točkah, izpostavljamo ključne: (1) Zdravstvo mora ostati javno. To je osnova pravične družbe, enake dostopnosti in varnosti. Če to želimo, ga moramo graditi – tudi fizično (nov urgentni center in UKC LJ2). (2) Lex specialis: profesionalno upravljanje javnih zavodov, ki bo prineslo profesionalizacijo vodenja, jasno razmejitev odgovornosti in konec političnega kadrovanja. (3) Čakalne dobe je treba upravljati s preglednimi podatki, prerazporeditvijo kapacitet in takojšnjim ukrepanjem. Če javni sistem ne zmore, mora država aktivirati dodatne možnosti. A dolgoročno brez stabilnih kadrov ni trajne rešitve. Kadrom moramo zagotoviti jasne standarde in normative, spoštovanje strokovne avtonomije in stimulativno nagrajevanje v javnem sistemu, da bodo motivirani, da v tem tudi ostanejo. (4) Digitalizacija mora podpirati in razbremeniti zdravstveno osebje ter poenostaviti procese – tudi za uporabnike.

Kako bi jasno in sistemsko postavili ločnico med javnim in zasebnim zdravstvom (financiranje, kadri, dostopnost)?

Zdravstvo mora ostati javno; z močnim javnim sistemom, ki ga lahko dopolnjuje zasebni. Pravila morajo biti jasna in ne smejo omogočati izčrpavanja javnega sistema. Zakonodaja že zdaj omogoča omejevanje zaposlovanja pri zasebnikih (soglasje delodajalca); predvsem pa je treba kadrom omogočiti primerne pogoje dela in plačilo, ki jih bo motiviralo, da ostanejo v javnem sistemu.

Draginja in stroški življenja

Kaj boste v prvem letu mandata naredili, da se zmanjša pritisk draginje (hrana, energija, stroški)?

Pripravili smo osem ključnih ukrepov za višji življenjski standard – nekateri so izvedljivi takoj, drugi pa so projekt mandata. Prvi korak je sprememba dohodninske lestvice z znižanjem davčne obremenitve srednjega sloja. Uvedba intervalne razvojne kapice bi pomenila znižanje davčne stopnje za bruto prejemnike med pet tisoč in osem tisoč evri na mesec. Poskrbeli bi tudi za vse, ki so zaposleni v t. i. prožnejših oblikah zaposlovanja – uvedba modela flexi-security pomeni prožnejše zaposlovanje z zanesljivo socialno zaščito in možnostjo prekvalifikacij. Je socialna varnost, ki sledi delavcu in je osnovna zaščita za vse, vključno s samozaposlenimi in projektnimi delavci. Interventno bomo znižali tudi stopnjo DDV za osnovna živila. Stanovanjsko politiko bi oblikovali po dunajskem modelu javnega najemnega fonda z dolgoročnimi najemnimi razmerji z možnostjo odkupa. Z decentralizacijo in regijsko organiziranostjo bi določene naloge prenesli na regije, s čimer bi se zmanjšale razvojne razlike. Uvedli bi ukrepe proti energetski revščini (prehod na OVE, večje subvencije …).

Gospodarstvo in davki

Katere konkretne ukrepe načrtujete za podporo slovenskemu gospodarstvu?

Ali načrtujete znižanje ali odpravo posameznih davkov (zaposleni, podjetniki, DDV, prispevki)? Posebej navedite, kako bi razbremenili neto plače zaposlenih?

Sprememba dohodninske lestvice z znižanjem davčne obremenitve srednjega sloja. Uvedba intervalne razvojne kapice, kar pomeni znižanje davčne stopnje za bruto prejemnike med pet tisoč in osem tisoč evri na mesec.

Nižja obdavčitev plač za večjo konkurenčnost Slovenije pri privabljanju in zadrževanju talentov. Pravična progresija za prihodke nad 250 tisoč evrov in preusmeritev obremenitve z dela na premoženje.

Gospodarstvo visoke dodane vrednosti. Cilj je BDP na prebivalca 50 tisoč evrov in +30 % produktivnost dela.

Nobenih novih davkov za gospodarstvo v mandatu od leta 2026 do 2030.

Ustanovitev Državnega inovacijskega sklada (300 milijonov evrov letno) za podporo start-upom in MSP.

Davčne olajšave za vlaganja v R&R, digitalizacijo in trajnost. Strategija Slovenija: AI 2033 za umetno inteligenco in avtomatizacijo.

Višja produktivnost je edina trajna pot do višjih plač.

Poseben poudarek dajemo tudi podjetniškemu opismenjevanju, odprtemu kurikulumu, povezovanju izobraževanja, raziskovanja in gospodarstva ter usmerjanju kapitala iz pasivnih prihrankov v razvojne naložbe.

Kako bi nadomestili izpad javnofinančnih prihodkov in katere javne izdatke bi bili pripravljeni zmanjšati?

V Sloveniji vsako leto zaradi korupcije na različnih ravneh iz javnih sredstev odteče okoli tri milijarde evrov. V Prerodu smo pripravili program odpornosti na korupcijo, s katerim bomo omejili odtekanje teh sredstev. Program temelji na dveh stebrih – preventiva in sankcije, s poudarkom na višanju kazni v primeru hujših kršitev. S tem bomo vzpostavili: sistem preprečevanja korupcije tam, kjer nastaja, in sistem specializiranega pregona korupcije kot enega najzahtevnejših kaznivih dejanj.

Že ob petodstotni uspešnosti takega sistema bi lahko letno dosegli okoli 150 milijonov evrov koristi za državo. Dosedanja praksa je bila pretežno reaktivna. Tak pristop je nujen, vendar dolgoročno nezadosten. Trajna odpornost na korupcijo zahteva stalno preventivo znotraj institucij in specializiran pregon najzahtevnejših primerov.

Dolgotrajna oskrba

Ali podpirate obstoječi sistem dolgotrajne oskrbe ter predvidene vire in način financiranja? Če ne, katere spremembe predlagate?

Prispevek za dolgotrajno oskrbo predstavlja ključen in stabilen vir financiranja sistema, ki ga starajoča se družba nujno potrebuje. Namesto ukinjanja, ki ga napovedujejo nekatere stranke, mora država zagotoviti, da se zbrana sredstva porabijo učinkovito ter da so vse pravice in storitve dolgotrajne oskrbe dejansko dostopne v vseh regijah in pregledno predstavljene ljudem. Sistem dolgotrajne oskrbe mora biti vzpostavljen celovito, z vključeno geriatrijo in paliativno oskrbo. Treba je izboljšati izvajanje, nadzor in organizacijo sistema, ne pa rušiti njegove finančne osnove.

Zaznava varnosti

Kako ocenjujete, da se je v zadnjih mesecih spremenil občutek varnosti med prebivalkami in prebivalci Slovenije, in kateri dejavniki po vašem mnenju na to najbolj vplivajo?

Občutek varnosti med prebivalkami in prebivalci Slovenije se je v zadnjih letih občutno poslabšal. Ne gre le za statistiko kaznivih dejanj, temveč za širši občutek, da sistem ne deluje več dovolj učinkovito, predvidljivo, strokovno in neodvisno. Ko ljudje izgubijo zaupanje, da bodo varnostni organi ukrepali pravočasno, strokovno in brez političnih vplivov, se začne krhati temelj družbene stabilnosti. Ključni dejavnik tega padca zaupanja so vse močnejši politični pritiski na varnostne organe, predvsem na policijo.

Odmevni varnostni incidenti so dodatno razgalili sistemske ranljivosti. Namesto premišljenega, pravno utemeljenega odziva smo pogosto priča razpoloženjskim in politično motiviranim odzivom, ki posegajo tudi v načelo vladavine prava. Tak pristop ne krepi varnosti, temveč ustvarja vtis improvizacije in nestabilnosti, kar je evidentno tudi skotilo Šutarjev zakon.

Varnost in enakost pred zakonom sta temelj vsake pravne države. Ko ta temelj začne popuščati, začnejo slabiti tudi drugi podsistemi – gospodarstvo, socialna kohezija in zaupanje v institucije. Varnost ni le vprašanje represije, temveč je veliko pomembnejše vprašanje strokovnosti, proaktivnosti, neodvisnosti in doslednega spoštovanja prava s strani državnih institucij. Če tega ne bomo sistemsko okrepili, se bo občutek negotovosti v družbi še poglabljal, in ob trenutnih varnostnih izzivih v mednarodnem prostoru je država, ki nima trdnega notranjevarnostnega temelja, zelo "lahek plen" v zunanji politiki.

Kako na splošno ocenjujete t. i. Šutarjev zakon – paket varnostnih ukrepov, sprejet po smrti Aleša Šutarja? Ali menite, da so sprejeti ukrepi ustrezni in sorazmerni z vidika varnosti in varovanja človekovih pravic?

Zagotavljanje varnosti ne sme postati tveganje za pravno državo in ne sredstvo za ustrahovanje državljanov, zato je širjenje pooblastil res zadnji ukrep, ki pa se ga ne sprejema pod pritiskom "požarov".

Šutarjev zakon ocenjujemo kot normativno nedomišljen in sistemsko problematičen poseg v ravnotežje med varnostjo in svoboščinami. Varnostna pooblastila, ki jih je zakon podelil policiji, so bila oblikovana brez zadostnih varovalk, brez jasnih in ozkih kriterijev uporabe ter brez učinkovitega, neodvisnega nadzora. Takšen pristop odpira resna tveganja za načelo sorazmernosti, pravno predvidljivost, zaupanje v pravo in s tem za samo jedro vladavine prava.

Posebej skrb vzbujajoče je, da so bila ta pooblastila podeljena v obdobju, ko je bila policija v preteklih letih izpostavljena političnim pritiskom in kadrovskim posegom, ki so omajali zaupanje javnosti v njeno institucionalno neodvisnost. V takšnem kontekstu široka in nedorečena represivna pooblastila delujejo kot ukrepi, "pisani na kožo" političnim elitam, ki varnost razumejo kot nadzor nad državljani, ne pa kot zaščito njihovih pravic. Demokracija temelji na pravu in odgovornosti oblasti, ne na moči in nadzoru brez zadostnih omejitev.

Po našem mnenju zakon zaradi šibkih varovalk in pretiranih posegov v človekove pravice pomeni odmik od standardov ustavne demokracije. V takšni obliki predstavlja tveganje, da represivni aparat preseže svoj varnostni namen in postane instrument pritiska, kar je v nasprotju z načelom pravne države.

Kako bi kot vlada krepili odpornost države in družbe proti dezinformacijam, tujemu političnemu vplivu in manipulaciji javnega mnenja? Katere ukrepe bi dali v ospredje?

Zagovarjamo evropski, pravno utemeljen pristop k odpornosti proti dezinformacijam, ki temelji na doslednem izvajanju Akta o digitalnih storitvah (DSA). Ta določa, da morajo zelo velike spletne platforme ocenjevati in zmanjševati sistemska tveganja, vključno z manipulacijo javne razprave, ter zagotavljati večjo transparentnost in učinkovite pritožbene mehanizme.

Podpiramo uveljavitev evropskih pravil o transparentnosti in ciljanju političnega oglaševanja, kot jih določa Uredba (EU) 2024/900, ki zahteva jasno označevanje političnih oglasov ter razkritje naročnika in financiranja. Ključno je tudi izvajanje okrepljenega Kodeksa ravnanja EU proti dezinformacijam, ki določa standarde glede integritete storitev, transparentnosti oglaševanja, dostopa raziskovalcev do podatkov in podpore preverjevalcem dejstev.

Posebej poudarjamo potrebo po vzpostavitvi strokovnega sistema za prepoznavanje indikatorjev tujega političnega vpliva na ključne demokratične procese v Sloveniji, kot so volitve, referendum ali uresničevanje temeljnih svoboščin, pri čemer morajo biti vsi ukrepi jasno zakonsko opredeljeni, podvrženi nadzoru in usmerjeni izključno v zaščito ustavne ureditve.

Zaupanje v institucije in upravljanje države

Kako bi kot vlada krepili zaupanje javnosti v ključne državne institucije (pravosodje, policija, regulatorji) in hkrati zagotavljali njihovo neodvisnost in učinkovitost?

Če državljani dobijo občutek, da je kriminal prepleten z državo in da ni enakosti pred zakonom, je to alarm, ki neposredno spodkopava občutek pravičnosti. Ko ljudje izgubijo zaupanje, da bodo varnostni organi ukrepali pravočasno, strokovno in brez političnih vplivov, se začne krhati temelj družbene stabilnosti.

Policija mora biti strokovna, operativno samostojna institucija, ki deluje izključno v okviru Ustave in zakonov. Njena legitimnost ne izhaja iz politične večine, temveč iz zakonitosti in zaupanja javnosti. Depolitizacija ni ideološko vprašanje, temveč varnostni standard. To je mogoče zagotoviti na treh ravneh: 1) Strokovna merila pri imenovanju vodstvenih kadrov (na jasno določenih, vnaprej objavljenih in preverljivih kriterijih – strokovni usposobljenosti, vodstvenih izkušnjah, poznavanju operativnega dela in integriteti). Postopki morajo biti transparentni. 2) Jasen in normativno zaščiten karierni sistem, ki temelji na objektivnih merilih napredovanja. (3) Jasno opredeljen in funkcionalen parlamentarni nadzor.

Varnost in enakost pred zakonom sta temelj vsake pravne države. Ko ta temelj začne popuščati, začnejo slabiti tudi drugi podsistemi – gospodarstvo, socialna kohezija in zaupanje v institucije. Varnost ni le vprašanje represije, temveč veliko pomembnejše vprašanje strokovnosti, proaktivnosti, neodvisnosti in doslednega spoštovanja prava s strani državnih institucij.

Mladi in digitalno okolje

Ali podpirate omejitev dostopa do družbenih omrežij za mlajše od 15 let, kot jo predlaga vlada? Če ne, kako bi sicer sistemsko zaščitili otroke in mladostnike pred tveganji, povezanimi z uporabo družbenih omrežij?

Ne podpiramo pavšalne, administrativne prepovedi dostopa do družbenih omrežij za mlajše od 15 let, če ta ni tehnično izvedljiva, sorazmerna in skladna z varstvom zasebnosti. Varnost otrok mora biti absolutna prioriteta, vendar ne na način, ki uvaja splošni nadzor komunikacije ali t. i. chat control. Masovni posegi v zasebnost niso prava pot. Otroci potrebujejo zaščito, ne pa digitalne izolacije ali sistemskega nadzora zasebnih pogovorov. Rešitev je pametna regulacija in odgovornost velikih tehnoloških podjetij, na tem področju lahko več dosežemo

Sistemska zaščita mora temeljiti na več stebrih, pri čemer na prvo mesto postavljamo digitalno pismenost. To naj vključuje obvezne programe v šolah za varno in kritično uporabo družbenih omrežij, prav tako pa tudi izobraževanja za starše. Poleg tega je potrebna dostopna psihološka pomoč, s krepitvijo preventivnih programov in hitro dostopno pomočjo pri spletnih zlorabah ali medvrstniškem nasilju.

Na področju regulacije za digitalne platforme je treba (tudi na ravni EU) zagotoviti obvezne učinkovite starostne verifikacije, hitrejše odstranjevanje nevarnih vsebin in visoke kazni za kršitve. Veljati mora najstrožja omejitev manipulativnih praks, ki spodbujajo zasvojenost ali izpostavljajo otroke neprimernim vsebinam.

Stanovanjska problematika

Kako vidite prihodnost reševanja stanovanjskega vprašanja v Sloveniji? Katere ukrepe boste podprli ter katere oblike najbolj podpirate (javni in neprofitni najem, tržni najem, lastništvo ali alternativne oblike)?

V programu Preroda stanovanja obravnavamo kot javni interes. Zavzemamo se za močan javni in neprofitni najemni fond, aktivno vlogo države in občin ter stabilen, dolgoročen najem kot realno alternativo lastništvu. Brez tega ni osamosvajanja mladih in ni dolgoročnega razvoja. Zagovarjamo stanovanjsko politiko po t. i. dunajskem modelu. Državni program gradnje stanovanjskih sosesk na javnih zemljiščih po celotni Sloveniji z vso pripadajočo infrastrukturo (vrtci, šole, zdravstveni domovi). Gradnja javnega najemnega fonda z dolgoročnimi najemnimi razmerji po dunajskem modelu. Shema najema z možnostjo odkupa (rent-to-own): del najemnine se šteje kot kopičenje pologa, za prehod v odkup. Stanovanjski varčevalni račun z davčno olajšavo za mlade.

Stanovanjska politika je hkrati tudi razvojno in demografsko vprašanje. Če mladi zaradi stanovanjskih stroškov odlašajo z osamosvajanjem, ustvarjanjem družine ali odločitvijo, da ostanejo v Sloveniji, potem ima to dolgoročne posledice za celotno družbo. Zato menimo, da mora biti gradnja dostopnih stanovanj razumljena kot naložba v prihodnost, ne kot strošek. Enako pomembno pa je, da se stanovanjske soseske načrtujejo celostno – z javno infrastrukturo in storitvami, prometno dostopnostjo in kakovostjo bivanja – ne kot izolirani projekti.

Koalicija

S katerimi parlamentarnimi strankami (poimensko) ste pripravljeni sodelovati v koaliciji in s katerimi izključujete sodelovanje?

Prerod je levosredinska politična stranka, ki sodelovanje v koaliciji vidi s strankami s podobnimi vrednotami in programskimi usmeritvami. Čas za pogovore o koaliciji bo po volitvah, ko bodo državljani izrazili svojo voljo.

Glede na razlike v načinu, kako vidimo delovanje in vodenje države, izključujemo sodelovanje s stranko SDS.