"Predsodki imajo ves čas na svetu – ljudje, ki z njimi živijo, pa imajo le eno življenje"

Ob javni razpravi o predlagani noveli zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) so v Društvu psihologov Slovenije na podlagi sintez več raziskav na najrazličnejših področjih psihologije in zbranih podatkov različnih študij in mednarodnih analiz, ki sta jih opravili Ameriška psihološka zveza in Avstralska zveza psihologov, oblikovali strokovno stališče.

Kot so zapisali, društvo "zavrača ideološko in moralistično presojanje novega predloga ZZZDR, zlasti pa njegovega dela, ki se nanaša na posvojitev otrok s strani istospolnih partnerjev". Njihova stališča, kot še zapišejo, izhajajo iz znanstvenih spoznanj, nastalih z analizo ugotovitve več empiričnih raziskav. Večina teh je bila narejena v tujini, kjer je to področje družinskega življenja že dalj časa zakonsko urejeno. Enaka stališča, kot poudarjajo, imajo pri nas tudi v Zbornici kliničnih psihologov Slovenije, Združenju psihoterapevtov Slovenije in ljubljanskem Oddelku za psihologijo filozofske fakultete.

Ne glede na to, da je socialno okolje, v katerem odraščajo otroci v družinah z istospolnimi partnerji, drugačno od tistega v družini s partnerji različnega spola, pa znanstvena spoznanja niso pokazala "razlik v ključnih vidikih razvoja otrok. Otroci heteroseksualnih in homoseksualnih staršev se z vidika anksioznosti, depresivnosti, samopodobe, socialne prilagodljivosti in podobnih vidikov ne razlikujejo, prav tako ti nimajo nobenih razvojnih primanjkljajev".

Otroci iz homoseksualnih družin so bolj strpni do drugačnosti Otroci iz homoseksualnih družin se prav tako ne razlikujejo po osebnostnih potezah, "razen da so otroci istospolnih staršev bolj odprti za nove izkušnje in tolerantni do drugačnosti". Povezava s homoseksualnostjo otrok iz istospolnih družin pa prav tako ni utemeljena, tudi navajajo v slovenskem psihološkem društvu.

Prav tako, kot še poudarjajo, raziskave ne podpirajo prepričanja, da sta za otrokov skladen razvoj nujno potrebna starša obeh spolov. Tu starševske sposobnosti in značilnosti niso prisotne zgolj in samo pri staršu določenega spola. Empirične študije kažejo, da "imajo istospolno usmerjeni starši v nekaterih kompetencah in spretnostih celo prednost pred starši različnih spolov". Na otrokovo socialno in psihološko prilagojenost pa bolj kot struktura družine, kar vključuje število ljudi, spola in spolna orientacija staršev, vplivajo procesi v družini. Torej kakovost starševstva, njihovi odnosi in medsebojna povezanost ter odnos z okoljem.

Kot povzemajo, "vsaka oblika družine predstavlja določene prednosti in tveganja za razvoj otroka".

Predlog zakona odpravlja del škode, a ne škodi nikomur V Slovenskem sociološkem društvu so v uradnem mnenju zapisali, da se zavzemajo za izenačitev pravic in obveznosti zakonskih skupnosti, ki jih prinaša predlog zakona ZZZDR. Ta "popravlja dosedanje nesprejemljivo stanje, ko pari istega spola nimajo možnosti uveljavljati enakih socialnih, zdravstvenih, ekonomskih in drugih pravic, ki jih država sicer priznava parom različnih spolov. (…) ZZZDR del škode odpravlja, a ne škodi nikomur".

Ob tem se v sociološkem društvu nanašajo na slovensko ustavo in druge mednarodne-pravne akte, med drugim Evropskega sodišča za človekove pravice, ki zagotavljajo svobodo in enakost pred zakonom državljankam in državljanom vsem, ne glede na katerekoli osebne okoliščine. "Gre za človekovo pravico, ki je kot civilizacijski temelj vtkana v skupno evropsko kulturno in liberalno dediščino, ki je ne sme preglasiti nobena večina."

Poroka pa, kot nadaljujejo, ni družbeni problem, temveč družbeno vprašanje, ki lahko "postane problem, če poseže v pravice dela družbe. Kdo koga ljubi in s kom se kdo želi poročiti, je stvar svobodne izbire posameznica in posameznice". Država pa je dolžna, kot še izpostavijo, zagotavljati enake možnosti za vse. Sistemska ureditev pa tako predstavlja temelj strpnosti v celotni družbi.

Novela z vzpostavljanjem tolerantnosti prispeva k dobrobiti otroka O predlogu ZZZDR je izjavo za javnost podala tudi sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo mag. Darja Kuzmanič Korva, ki pravi, da "novela z vzpostavljanjem tolerantnosti prispeva k dobrobiti otrok ter ne posega v področje posvojitve otrok – posvojitev ni in ne bo pravica nikogar, temveč je ukrep za zaščito otrok". Pri posvojitvi, kot nadaljuje, se individualno išče najboljšo rešitev za dobrobit otroka. "Vedno se jo začne iskati v okolju, ki je otroku blizu, ki ga otrok pozna – v ožji in nato širši družini. Vsi postopki so in ostajajo strogi, strokovni in vedno iščejo najboljšo rešitev za otroka."

"Ne glede na to, kakšna je družina, je pomembno predvsem, da otroku nudi podporo, varnost in ljubezen. (…) Odgovorna družba pripomore k dobrobiti otrok z vzpostavljanjem tolerantnosti."

Pravica do enakopravnosti in enakosti pred zakonom Na Mirovnem inštitutu, inštitutu za sodobne družbene in politične študije izpostavljajo, da je prepoved diskriminacije ustavna kategorija. Novela zakona pa tako prinaša "pravico do enakopravnosti in enakosti pred zakonom".

Sprememba, ki odpravlja sistemsko diskriminacijo "Predsodki imajo ves čas na svetu – ljudje, ki z njimi živijo, pa imajo le eno življenje," so zapisali v skupini podpisnikov in podpisnic iz akademske sfere, ki poudarjajo, da sprememba zakona odpravlja sistemsko diskriminacijo.

Optika današnjih norm in vrednot, ne tistih, ki so veljala pred pol stoletja V slovenski izpostavi mednarodne organizacije za človekove pravice Amnesty International Slovenije prav tako izpostavljajo, da "novela zakona odpravlja diskriminacijo istospolnih usmerjenih parov". Pri tem pa izboljšuje tudi varstvo človekovih posameznikov in posameznic, ki že "predolgo nepošteno ostajajo žrtve predsodkov in diskriminacije".

Že več kot dobro desetletje je "prepoved diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete mednarodno priznano načelo". Pravica do poroke in osnovanja družine je utemeljena v 16. členu Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948 in v 23. členu Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966. Čeprav, kot navajajo v Amnesty International Slovenije, ti določbi "uporabljala pojma 'moški' in 'ženska', je treba te člene gledati skozi optiko današnjih norm in vrednot – ne tistih, ki so veljala pred pol stoletja. Zdaj, ko sta spolna usmerjenost in spolna identiteta pripoznani kot okoliščini, na podlagi katerih se ne sme diskriminirati".