SiolNET. Novice Slovenija
0,80

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Poslanci zamudili priložnost, da bi spremenili volilno zakonodajo

0,80

termometer

vOLITVE | Za predlog sprememb je glasovalo 57 poslancev. Podpreti bi ga moralo najmanj 60 predstavnikov ljudstva. | Foto: STA
Za predlog sprememb je glasovalo 57 poslancev. Podpreti bi ga moralo najmanj 60 predstavnikov ljudstva. Foto: STA

Predlog novele zakona o volitvah v državni zbor, ki je predvideval ukinitev volilnih okrajev in uvedbo relativnega prednostnega glasu, ni dobil zadostne podpore. Zanj je glasovalo 57 poslancev, da bi lahko nadaljeval obravnavo v državni zbor, pa bi ga moralo podpreti vsaj 60. Proti je bilo 30 poslancev.

Da je zakon končal zakonodajno pot, je bilo sicer mogoče pričakovati že pred glasovanjem. Pod njegov predlog se je namreč podpisalo 59 poslancev poslanskih skupin LMŠ, SD, SMC, SAB, NSi, SNS, Levice in obeh narodnih skupnosti, torej vseh z izjemo SDS in DeSUS. Kljub prizadevanjem, da bi našli poslanca, ki bi prispeval 60. glas, ni kazalo, da bi se to lahko zgodilo. Vodja poslancev DeSUS Franc Jurša je v predstavitvi stališča poslanske skupine zatrdil, da bodo vsi njihovi poslanci glasovali proti.

A si je nato premislil poslanec DeSUS Branko Simonovič in glasoval za. Če bi torej za glasovali tudi vsi tisti, ki so predlog zakona podprli ob vložitvi, bi zakon vsaj nadaljeval zakonodajno pot v drugo obravnavo, a poslancev Franca Kramarja (SAB) in Predraga Bakovića (SD) ni bilo, poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath pa se je vzdržal. Tako je podpora spet padla pod 60 glasov. Državni zbor je tako zamudil priložnost, da spremeni volilno zakonodajo.

Janez Moškrič Novice Janša iz parlamenta na vlado, kdo je novi poslanec?

DeSUS in SDS: Novela bi prinesla še večjo centralizacijo države

Horvath je sicer podporo zakonu odrekel že v predstavitvi stališč poslanskih skupin. Kot je dejal, svet Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, ki je bil v preteklosti naklonjen predlagani rešitvi, o njej nima več enotnega mnenja. V DeSUS in SDS so v današnji razpravi ocenjevali, da bi novela, s katero bi uresničili odločbo ustavnega sodišča, prinesla še večjo centralizacijo države.

Volilni okraji, ki bi jih z njo ukinili, po besedah Branka Grimsa (SDS) omogočajo bistveno bolj enakomerno zastopanost terena s poslanci. Franc Jurša je predlagateljem očital, da je popolno nehigienično in pravno sporno, da je bil predlog v državni zbor vložen po tistem, ko je bila nakazana možnost predčasnih volitev. Nenapisano pravilo namreč po njegovih besedah pravi, da se volilnega sistema ne spreminja vsaj leto dni pred volitvami, poroča STA.

Volilni okraji, ki bi jih predlagatelji ukinili, po besedah Branka Grimsa (SDS) omogočajo bistveno bolj enakomerno zastopanost terena s poslanci. | Foto: STA, Wikipedia Volilni okraji, ki bi jih predlagatelji ukinili, po besedah Branka Grimsa (SDS) omogočajo bistveno bolj enakomerno zastopanost terena s poslanci. Foto: STA, Wikipedia

Ukinitev volilnih okrajev in uvedba relativnega prednostnega glasu je sicer ena od dveh možnosti, s katero bi bilo mogoče uresničiti odločbo ustavnega sodišča. To je namreč pred več kot letom dni ugotovilo neustavnost četrtega člena zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor, ker da v številu volivcev po posameznih volilnih okrajih obstajajo prevelike razlike.

Druga možnost bi bila ustrezno preoblikovanje volilnih okrajev, da bi bili ti po velikosti bolj primerljivi, o čemer pa stranke v pogajanjih niso dosegle soglasja. Tudi danes so predlagatelji novele omenjeno možnost ocenili kot nerealno, poroča STA.

Janez Janša Novice Kdo so kandidati za Janševe ministre? #video

V drugih strankah podprli ukinitev volilnih okrajev

"Zgolj s spremembo meja volilnih okrajev bi lahko kaj hitro naleteli na enako težavo, kot jo imamo danes, saj bodo demografske in selitvene spremembe zagotovo pripeljale do tega, da bodo okraji čez čas spet postali neenaki in bomo imeli enak položaj kot danes," je dejala Tina Heferle (LMŠ).

Poslanki Janja Sluga (SMC) in Maša Kociper (SAB) sta povedali, da v njunih strankah ukinitev volilnih okrajev zagovarjajo, ker ta možnost volivcem daje možnost izbire med različnimi kandidati iste stranke. Trenutno lahko namreč volivec podpre le kandidata, ki ga je določila stranka, po novem pa bi lahko izbiral med 11 kandidati s strankine liste. Ta namreč ne bi bila več oblikovana na ravni volilnega okraja, ampak na ravni volilne enote, je dejala Janja Sluga.

Za Matjaža Hana (SD) je tak predlog dober, ker predvideva enak način volitev, kot ga poznamo pri volitvah v evropski parlament, ki se je pri volivcih do zdaj izkazal kot razumljiv. "Zakon ni idealen, je pa minimalen konsenz, ki pomeni skupni imenovalec za 59 poslancev," je dejal poslanec Levice Matej T. Vatovec. V NSi in SNS po besedah Blaža Pavlina in Zmaga Jelinčiča menijo, da je predlagana rešitev edina, ki bi povečala vpliv volivcev na to, kateri poslanec bo izvoljen.

Predlog uvedbe naborništva končal zakonodajno pot

Državni zbor je danes sklenil, da predlog novele, ki ponovno uvaja naborništvo, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. V prvi obravnavi je predlog podprlo 36 poslancev, proti jih je bilo 51. Poleg predlagateljev iz SDS so za glasovali še v DeSUS in SNS, proti so bili v koalicijski SMC in NSi ter v preostalem delu novonastale opozicije. Predlog je tako končal zakonodajno pot.

Predlog novele zakona o vojaški dolžnosti so januarja, še preden je odstopil premier Marjan Šarec, vložili poslanke in poslanci SDS. Predvideval je ponovno uvedbo šestmesečnega služenja vojaškega roka, v primeru ugovora vesti pa 12-mesečno opravljanje civilne službe. (STA)

Zdravko Počivalšek, Miro Cerar Novice Počivalšek: Vem, da sem veliko tvegal

Pahor opozoril, da bo lahko za nove spremembe zmanjkalo časa

Večji vpliv volivcev na izbor poslancev ob uvedbi relativnega prednostnega glasu so kot prednost izpostavljali tudi na ministrstvu za javno upravo, kjer so pripravili strokovne podlage. Razpravo in usklajevanje poslanskih skupin o spremembah volilne zakonodaje je vodil predsednik republike Borut Pahor.

V današnji razpravi so sicer nekateri poslanci v luči spoznanja, da novela ne bo dobila zadostne podpore, opozorili, da bo rok za uresničitev odločbe ustavnega sodišča potekel konec leta ter da bo glede sprememb volilne zakonodaje prej ali slej treba doseči nek dogovor. Da bi jim ob neuspelem prvem poskusu za nove spremembe lahko zmanjkalo časa, je posvaril tudi Pahor, še poroča STA.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 19
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin