Pobudnikom zbiranja podpisov za referendum o zakonu o poroštvu ostane na voljo le še izpodbijanje že sprejetega zakona.
Sprejetje Zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz dolgoročnega posojila v višini 440 milijonov evrov, ki ga najame Termoelektrarna Šoštanj d.o.o. pri Evropski investicijski banki, za financiranje projekta postavitve nadomestnega bloka 6 moči 600 MW v Termoelektrarni Šoštanj, ni več mogoče ustaviti. Danes naj bi ga podpisal predsednik republike in jutri naj bi bil objavljen v uradnem listu.
Pobudniki zahtevali vpogled
Pobudniki za razpis referenduma so sicer danes od predsednika državnega zbora Gregorja Viranta zahtevali vpogled v celoten seznam podpisov. "Moja ocena in ocena ministrstva za notranje zadeve je, da imajo predlagatelji absolutno pravico videti, kateri podpisi so bili izločeni in iz kakšnih razlogov. Ministrstvo za notranje zadeve jim bo razložilo, če bodo hoteli vedeti, zakaj je bil posamezen podpis izločen. Tukaj ni nobenih skrivnosti. Mi verjamemo, da so pobudniki dobronamerni in da ni za njimi posebnih lobijev ter da verjamejo v to, za kar se zavzemajo. Želeli bi pa tudi, da oni nimajo dvomov o tem, da je ministrstvo svoje delo opravilo korektno," je ob tem povedal Virant.
Analizirali bodo vse izločene podpise
Vili Kovačič, prvopodpisani pobudnik, je bil s potezo predsednika parlamenta zadovoljen: "Dobili smo tisto, kar smo želeli. Imamo celoten seznam in označene tiste, ki so bili izločeni. Menimo, da je nekaj čez 600 izločenih podpisov tako velika številka, da lahko vpliva na rezultat. Gradivo bomo prevzeli in ga analizirali. Če bo treba, tudi dva meseca. Pričakujem, da bomo ugotovili, da smo zbrali 2.500 veljavnih podpisov. Po naših evidencah smo jih zbrali najmanj 2.768."
Tudi če je ministrstvo naredilo napako, sodnega varstva ni več
Težava pa nastane, če se izkaže, da imajo pobudniki za razpis referenduma prav in so res zbrali 2.500 veljavnih podpisov, saj to nikakor ne bo ustavilo sprejetja zakona. Prijatelj pobudnikov Matevž Krivic je ob tem pojasnil: "Do aprila lani so imeli pobudniki, ki so bili zavrnjeni, na podoben način kot zdaj Vili Kovačič, sodno varstvo. Lahko so vložili tožbo na upravno sodišče in tam dokazovali, ali so bili podpisi pravilno izločeni ali ne. Ustavno sodišče pa je lani aprila z odločbo, če povem po domače, to ureditev spremenilo, na ta način, da je reklo, da sodno varstvo proti takemu sklepu ni več dopustno."
Ustavno sodišče naj bi se za tako odločbo odločilo z argumentom, da je treba spoštovati ločitev oblasti, češ da zakonodajni postopek vključno z referendumom teče znotraj zakonodajne oblasti. Zato bi se sodna oblast lahko v to vmešavala samo, če bi bila za to pooblaščena z ustavo in ne z zakonom. "Na tem argumentu, ki ima svojo težo – lahko pa se mu tudi ugovarja –, je bilo to sodno varstvo ukinjeno. Zato pobudniki, tudi če mi ugotovimo, da je bilo kaj narobe z izločanjem podpisov, ne morejo nič," je še razložil pravni strokovnjak.
Ostane samo še izpodbijanje sprejetega zakona
Pobudnikom ostane potem druga pot brez referenduma. Vsak, ki ima pravni interes, lahko zakon, ko ta začne veljati, izpodbija. Bodisi zaradi njegove vsebine, bodisi zaradi procesnih razlogov, če uspe dokazati, da zakon ni bil sprejet tako, kot bi moral biti.
Razočarani Kovačič, ki se ne more sprijazniti s tem, da ni več sodnega varstva in so takšni postopki odvisni od "volje političnih predstavnikov ali uradnikov" pa pravi, da se ne bodo dali kar tako in se bodo borili naprej: "Mi bomo zdaj poskušali zakon izpodbijati po vsebinski plati, ker dovolj dobro poznamo vsebino in njegova diskriminacijska določila nasproti drugemu gospodarstvu in drugim porabnikom javnega denarja. Kaj bo prinesel rezultat iz tega preštevanja podpisov, pa je druga zadeva. Če bomo sestavili obe plati, vsebinsko in proceduralno, bo imela ustavna presoja toliko večjo težo. Vsekakor pa bomo stvar internacionalizirali, vse naše ugotovitve pa bomo poslali tudi na Evropsko investicijsko banko."
Poziv predsedniku republike, naj ne podpiše zakona
Kljub temu, da je Krivic jasno povedal, da predsednik državnega zbora in predsednik republike nista imela nobene druge možnosti kot zakon podpisati, pa je Kovačič izrazil pričakovanje, da predsednik republike tega zakona vseeno ne bo podpisal: "To bi bilo legitimno. Vprašanje pa je, ali je to legalno. Njegova funkcija pa temelji tudi na legitimnosti."