Pozor, velikonočni zajtrk lahko pojeste šele jutri

Kot nam je povedal Feliks Kosovel z Inštituta Jožef Štefan, se takšen premik datumov zgodi enkrat na 107,36 leta. "Gre za tako imenovanega koledarskega prestopnoletnega hrošča v julijanskem koledarju, saj se ta ni popolnoma sinhroniziral z gregorijanskim," pravi Kosovel, sicer tudi sam ljubitelj kuhanih jajc, hrena in velikonočne šunke.

Kot dodaja, se vsako leto zvezde v našem osončju postavijo v elipsasto konstelacijo, kar potisne nedeljski čas za nekaj minut proti ponedeljku. V 107,36 leta pa se teh minut nabere za ves dan, zato se nedelja tako rekoč premakne v ponedeljek, poudarja Kosovel.

Na Slovenski škofovski konferenci v okrožnici sicer svetujejo, da nedeljski velikonočni zajtrk pojeste v ponedeljek, a dodajajo, da ni nič narobe, če ga bo kdo pojedel že danes.

Ideja o velikonočnem torku je propadla

Novonastala Stranka slovenskih delavcev je sicer že pred časom v državni zbor vložila pobudo, da bi bil tudi torek dela prost dan. "Če se velikonočna nedelja prestavi na velikonočni ponedeljek, se tudi velikonočni ponedeljek prestavi na torek, kar pomeni, da bi moral biti tudi torek vsake 107,36 leta prost dan," so zapisali ob vložitvi. Stranki s pobudo ni uspelo, saj je za glasoval le poslanec hrvaške manjšine v DZ, Franjo Tokić.