Potrata: Novela uvaja svetovno nazorske skupnosti

"Ne ukinja nobenih pravic, ne nalaga nobenih dodatnih obveznosti ali omejitev, sprošča samo možnosti za registracijo, prinaša pa tudi novo posebno pravico - ureditev verskih praznikov," je na današnjem srečanju z novinarji dejala poslanka SD Majda Potrata. Novela zakona o verski svobodi, ki jo je 8. junija v DZ vložila skupina 29 poslank in poslancev LDS, SD, DeSUS, Zares in nepovezani poslanci, je po besedah Potrate vezana na rok, ki ga je postavilo ustavno sodišče za popravke veljavnega zakona. Spremembe zaradi neskladnosti zakona z ustavo Ustavno sodišče je namreč pred časom presodilo, da je del zakona o verski svobodi, ki se nanaša na registracijo verskih skupnosti, v neskladju z ustavo. 8. junija je ta rok potekel, zato je na ta dan skupina poslancev v DZ, kot je pojasnila, vložila omenjeno zakonsko novelo.

Dejala je, da sta bila pri pripravi zakona v igri dva pristopa - nov zakon in noveliranje. Zamisel o novem zakonu o verski svobodi med predstavniki največjih verskih skupnosti po njenem ni bila deležna podpore, zato se je urad za verske skupnosti odločil pripraviti spremembe veljavnega zakona.

"Novela uvaja svetovno nazorske skupnosti, kar nekatere predstavnike moti, da so v enem izmed členov tudi omenjeni," meni Potrata in dodaja, da je omemba skladna z lizbonsko pogodbo. Ta v 17. členu o delovanju EU govori prav o tem in sicer, da unija spoštuje status, ki ga cerkve in verska združenja, ali skupnosti uživajo v državah članicah po nacionalnem pravu in ne posega vanj.

"Unija spoštuje tudi nekonvencionalne organizacije" Spomnila je, da unija enako spoštuje status svetovno nazorskih in nekonvencionalnih organizacij po nacionalnem pravu, cerkvam in organizacijam priznava njihovo identiteto in poseben prispevek ter z njimi vzdržuje odprt, pregleden in reden dialog.

Torej, v noveli ni nič posebnega, s čimer bi novela zakona presegala prek evropskih standardov, ali norm, ocenjuje Potrata. Novela se dotika urejanja tistih vprašanj, ki so se v praksi pokazala kot močno oteženo oz. bi lahko v prihodnosti prinesla težave.

"Znesek iz javnih sredstev ostane nespremenjen" Po poslankinih navedbah gre za možnost pridobivanja podatkov, na podlagi katerih bi lahko verske skupnosti participirale tudi iz javnih sredstev. "To je eno od osnovnih zagotovil oziroma določil o načinu financiranja, znesek iz javnih sredstev ostane nespremenjen," meni.

Ker ni več terenskih popisov prebivalstva, statistični urad pa veroizpovedi kot posebne kategorije v teh evidencah nima, je v zakonski noveli po navedbah poslanke SD predlagana oblika doniranja iz dohodnine 0,5 ali samo 0,1 odstotka. "Gre za določbe, da se lahko o tem, komu se namenja donacija izrekajo tudi tisti, ki dohodnine ne plačajo," je še pristavila Potrata.