Ponedeljek, 8. 1. 2018, 14.42
6 let, 3 mesece
Poslanci z Jazbečevimi pritiski seznanjeni že pol leta
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,33
1
Poslanci so z domnevno spornim ravnanjem guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca, ki naj bi prek Evropske centralne banke (ECB) in kot kaže tudi Mednarodnega denarnega sklada (IMF) poskušal vplivati na slovenske organe, seznanjeni že od junija, vendar se na ta pisanja niso odzvali.
Dopis z oznako zaupno so z IMF ministrstvu za finance poslali 16. maja 2017, v njem pa ostro nasprotujejo takrat še zakonodajnemu predlogu, ki bi računskemu sodišču dovoljevala revidiranje Banke Slovenije. Dopis je, kot je razvidno, v vednost dobil tudi Jazbec.
Jazbeca s pisanjem IMF povezuje to, da so v omenjenem dopisu navedeni isti argumenti, kot jih je že pred tem na Jazbečevo pobudo zoper slovensko politiko uporabila ECB.
Finančna ministrica poskušala pomiriti IMF
Jazbec je v vednost dobil tudi odgovor finančne ministrice Mateje Vraničar Erman, v katerem je ministrica IMF poskušala pomiriti z besedami, da se tudi sama zavzema za neodvisnost centralne banke in da novela zakona to tudi predvideva. Spomnila je na slovensko bančno krizo in iz tega izhajajočo željo po revidiranju porabe davkoplačevalskega denarja, kar naj bi tudi bil edini cilj novele, ki naj ne bi posegala v monetarno politiko Banke Slovenije.
Preberite še:
-> Zaupni dokumenti: kako je IMF grozil Sloveniji zaradi bank
-> "Jazbec je bil vedno trojanski konj neoliberalnih institucij"
-> Kako je ECB po diktatu Jazbeca poskušala disciplinirati Slovenijo
Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je IMF v odgovoru zagotovila, da spremembe zakona ne posegajo v neodvisnost Banke Slovenije.
Poslancev dopis IMF ni ganil
Poslanci so obe pisanji dobili 22. junija lani, pripeti so bili pripombam Banke Slovenije na novelo. Na dopisu IMF oznake tajnosti ni bilo več, na kar nas je opozorila tudi predsednica parlamentarnega odbora za finance in monetarno politiko Urška Ban (SMC).
Odbor je o noveli zakona govoril v začetku septembra, DZ pa jo je sprejel konec istega meseca. In kot izhaja z obeh magnetogramov, dopisu in odgovoru nanj ne na seji odbora ne na plenarni seji niso namenjali pozornosti.
Banove sicer dejstvo, da so Jazbecu dopis IMF poslali v vednost, ni presenetilo, saj naj bi Jazbec sprejetim spremembam zakona nasprotoval, svoja stališča pa je že večkrat javno izrazil. "Verjamem, da je Jazbec ta svoja stališča povedal tudi v institucijah, v katerih sodeluje," je dejala za Siol.net. Jazbec je namreč član Sveta Evropske centralne banke.
Jazbečeva ravnanja bi lahko presojala tudi parlamentarna preiskava
Vendar pa Banova težko presodi, ali je Jazbec prekoračil svoje pristojnosti in prek IMF želel vplivati na odločitve vlade in DZ. To bi morda lahko razkrila parlamentarna preiskava, je menila, vendar bi jo morali zastaviti precej širše in nanjo kot priče vabiti predstavnike evropskih in mednarodnih institucij.
Za zdaj zato o tem koraku konkretneje ne razmišljajo, temveč čakajo, da ustavno sodišče presodi o dopustnosti sprememb zakona o Banki Slovenije. Oceno ustavnosti je zahtevala prav Banka Slovenije.
Jazbec zanika usklajevanje vsebine dopisa
Naj dodamo, da je Jazbec za Siol.net zanikal, da bi s posameznimi uslužbenci IMF usklajeval vsebino dopisa. Gre sicer za institucijo, v kateri je Jazbec služboval pred prihodom v Slovenijo. Že več let je mogoče slišati informacije, da se bo tja vrnil tudi po izteku mandata v Banki Slovenije leta 2019.
Lani poleti se je Jazbec želel potegovati za funkcijo predsednika sveta guvernerjev IMF in Svetovne banke, a za to ni dobil soglasja vlade.
1