Polonca Končar: V obstoječem položaju težko do čistih pravnih rešitev

Tako meni Polonca Končar s katedre za delovno in socialno pravo na ljubljanski pravni fakulteti.

Končarjeva: Vedno se lahko najde kaj spornega Po njeni oceni gre za poseg zakonodajne veje oblasti v sodno, če se z zakonom ne le zagotavlja uresničevanja sodne odločbe, ampak se jo v bistvu spet spreminja, ker so roki izplačila drugače določeni.

Sicer pa meni, da v obstoječem položaju čistih pravnih rešitev ni, vedno se lahko najde kaj spornega, ker so stvari že tako zapletene, da smo se znašli v začaranem krogu, vemo pa tudi, v kakšnem ekonomskem položaju je država.

Predvideva, da bodo izračuni za izplačilo vzeli kar nekaj časa Napaka je bila storjena leta 2010 in neka rešitev je nujna, videti pa bo treba tudi, kakšna bodo navodila oz. usmeritve o načinu uresničevanja zakona, opozarja Končarjeva. Predvideva pa, da bodo izračuni za izplačilo vzeli kar nekaj časa in bo to poleg izgubljenega časa tudi nekaj stalo.

Nekateri sindikati so že omenjali ustavno presojo zakona. Ker ne pozna njihove utemeljitve, Končarjeva pravi, da bi težko ocenila, ali bi jim to uspelo.

Vlado in sindikate javnega sektorja že kmalu čakajo novi pogovori Sicer pa vlado in sindikate javnega sektorja po usklajevanjih o omenjenem zakonu, ki so pripeljala do petkovega podpisa izjave o usklajenosti besedila zakona, že kmalu čakajo novi pogovori. Eno od odprtih vprašanj je tudi kvorum za sklepanje kolektivne pogodbe za javni sektor.

Na vladni strani so v zadnjem predlogu novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju predvideli, da je po novem ne bi podpisovali posamezni reprezentativni sindikati, ampak konfederacije. Za veljavnost bi moralo biti med podpisniki toliko konfederacij, da zastopajo reprezentativne sindikate javnega sektorja vseh dejavnosti in katerih skupno število članstva presega 40 odstotkov vseh zaposlenih v javnem sektorju.

Predlagani 40-odstotni prag zastopanosti se ji zdi prenizek Končarjeva pritrjuje, da so pri nas v sistemu kolektivnih pogajanj nekatera odprta vprašanja. Predlagani 40-odstotni prag zastopanosti javnih uslužbencev pa se ji zdi prenizek in bi bilo primerneje, da bi se zagotovila vsaj navadna večina.

Po drugi strani pa se ji zdi razumljivo, da bi želeli krog podpisnikov zožiti. Kot pravi, je tudi v drugih državah praksa, da krovne kolektivne pogodbe na ravni države podpisujejo sindikalne centrale. Nek poklicni sindikat namreč težko legitimno zastopa preostale v javnem sektorju.