Sreda, 10. 11. 2021, 10.02
3 leta
Aretacije: iz tožilstva odtekali podatki o balkanski mafiji
Uslužbenka Specializiranega državnega tožilstva (SDT), osumljena, da je izdajala tajne podatke, naj bi sodelovala s tremi osebami z območja Ljubljane. Te naj bi podatke posredovale članom kriminalne družbe, ki jih preiskuje kriminalistična policija, je povedal pomočnik direktorja uprave kriminalistične policije na GPU Matjaž Jerkič.
Osumljena uslužbenka je po neuradnih informacijah Tanja T. Ta naj bi podatke posredovala svojemu partnerju, on pa naprej posameznikom iz kriminalnega podzemlja, ki so se zaradi izdaje iz hiše tožilstva lahko na udarec policije pripravili ali se celo skrili pred njo, poroča Večer.
Z njeno pomočjo sta se maja letos policijskemu prijetju tako izognila pomembna člana kriminalne združbe kavaški klan, ki sta med obtoženimi, a še vedno na begu. To sta Luka Arapovič in Blaž Kadivec, še poroča Večer.
Uslužbenka izvršila več kaznivih dejanj izdaje tajnih podatkov
Jerkič z Generalne policijske uprave (GPU) je na današnji novinarski konferenci dejal, da je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) maja v okviru kriminalistične preiskave, ki se je nanašala na kazniva dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, zoper člane mednarodno organizirane kriminalne združbe izvedel več hišnih preiskav in zoper njih podal kazenske ovadbe. Ob tem je bil zaznan sum, da so imeli določeni člani podatke o načrtovanih aktivnostih kriminalistične policije.
Ti sumi so se julija potrdili. SDT je julija na upravo kriminalistične policije na GPU podalo naznanilo suma kaznivega dejanja zoper osebo, zaposleno na SDT, ki naj bi izdajala tajne podatke. S kriminalistično preiskavo so potem utemeljili sum, da je uslužbenka letos in lani izvršila več istovrstnih kaznivih dejanj izdaje tajnih podatkov.
Kot je povedal Jerkič, je imela ta oseba imela pri svojem delu dostop do dokumentov z najbolj občutljivimi in tajnimi podatki o aktualnih kriminalističnih preiskavah oz. predkazenskih postopkih, ki so jih usmerjali državni tožilci s SDT. Vsebino dokumentov je fotografirala in jih posredovala osebam, ki do teh podatkov niso bile upravičene. Sodelovala je s tremi osebami z območja Ljubljane. Te so podatke posredovale članom kriminalne združbe, ki jih je in jih še preiskuje kriminalistična policija.
Štirim osumljencem odvzeli prostost
Kriminalistična policija je v torek odvzela prostost štirim osumljenim osebam. Izvedene so bile hišne preiskave na naslovih njihovega bivanja in v prostorih SDT. Pri tem so zasegli predmete, pomembne za kazenski postopek, denimo listine in elektronske naprave, pri enem od osumljenih pa je bilo pri hišni preiskavi zaseženih približno pet kilogramov konoplje in pištola znamke Beretta.
V roku 48 ur od odvzema prostosti bo osumljenka s SDT s kazensko ovadbo privedena k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Ljubljani, ostalim trem osumljenim pa je bilo pridržanje odpravljeno. Zanje bo podana kazenska ovadba po redni poti, je še povedal Jerkič.
Šlibarjeva: Kljub varnostnim preverjanjem takšnih primerov ni mogoče preprečiti
Po besedah vodje SDT Darje Šlibar je predkazenski postopek v primeru izdaje tajnih podatkov usmerjal državni tožilec SDT. Do izdaje tajnih podatkov je po njenih besedah prišlo v štirih primerih, zaradi interesa preiskave pa ni mogla povedati več. Ni mogla povedati niti, koliko je osumljenka, ki je mlajša oseba, zaslužila. Opomnila pa je, da je koristoljubje lahko izkazano tudi na drug način, ne le v denarju.
Škoda zaradi navedenih kaznivih dejanj pa je po Jerkičevem mnenju nastala tudi zato, ker so določeni osumljenci v konkretni kriminalistični preiskavi zapustili območje Ljubljane in jih niso mogli prijeti.
Poleg tega škoda v takih primerih nastaja tudi na drugačen način, saj so ogroženi preiskovalci, neposredni izvajalci prikritih preiskovalnih ukrepov in vsi tisti, ki sodelujejo pri preiskovanju tovrstnih kaznivih dejanj.
Osumljenka je bila na SDT po besedah Šlibarjeve zaposlena dobrih pet let, njeno zadnje preverjanje pa je bilo izvedeno pred tremi leti. Šla je skozi vse potrebne korake preverjanja in bila deležna vseh ustreznih usposabljanj, je zagotovila.
Čeprav imajo na SDT vzpostavljene varnostne in nadzorne mehanizme in izvajajo ustrezna varnostna preverjanja zaposlenih, ki rokujejo s tajnimi podatki, takšnih primerov ni mogoče preprečiti, je še poudarila.
Prav obravnavani primer pa po njeni oceni potrjuje, da nadzorni mehanizmi na SDT delujejo, saj je bilo izdajanje tajnih podatkov zaznano in nemudoma preiskano. Takoj so poskrbeli, da osumljenka nima več možnosti dostopa do kakršnih koli podatkov niti nima več možnosti vstopa v prostore SDT, odpovedana pa ji bo tudi pogodba o zaposlitvi.
Šketa obžaluje sum storitve kaznivih dejanj, za katera je osumljena uslužbenka na Specializiranem državnem tožilstvu
Na vrhovnem državnem tožilstvu obžalujejo sum storitve kaznivih dejanj izdaje tajnih podatkov, za katera je osumljena javna uslužbenka na Specializiranem državnem tožilstvu. Ob tem generalni državni tožilec Drago Šketa navaja, da gre za zadevo, ki je v izključni pristojnosti Specializiranega državnega tožilstva.
Specializirano državno tožilstvo je po njegovih besedah sum storitve kaznivih dejanj odkrilo samo in doslej tudi ustrezno ukrepalo, so zapisali na vrhovnem državnem tožilstvu. Vse nadaljnje aktivnosti v zvezi z omenjeno zadevo so v pristojnosti vodstva Specializiranega državnega tožilstva in drugih pristojnih organov, je napovedal Šketa.
Po trditvah policije in specializiranega državnega tožilstva je slovenska mreža Kavaškega klana delovala od leta 2018. Imela je močne povezave predvsem v Španiji, Nemčiji, Avstriji, Srbiji, Italiji, na Nizozemskem in Hrvaškem.
Slovenska policija je v sodelovanju s tujimi varnostnimi organi močno prepredene lovke Kavaškega klana presekala maja, ko so kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada skupaj s policisti specialne enote na območju policijskih uprav Ljubljana, Kranj, Maribor in Koper opravili 23 hišnih preiskav ter aretirali več osumljenih.
Z Vrhovnega državnega tožilstva RS so v izjavi za javnost sporočili, da obžalujejo sum storitve kaznivih dejanj izdaje tajnih podatkov, za katere je osumljena javna uslužbenka na Specializiranem državnem tožilstvu RS. "Ob tem izpostavljamo, da gre za zadevo, ki je v izključni pristojnosti specializiranega državnega tožilstva, ki je sum storitve kaznivih dejanj samo odkrilo in je doslej tudi ustrezno ukrepalo. Vse nadaljnje aktivnosti v zvezi z omenjeno zadevo so v pristojnosti vodstva Specializiranega državnega tožilstva RS in drugih pristojnih organov," so še zapisali.
25