"Poldrugo leto smo izgubili zaradi napačne strategije bank upnic"

Priznava, da skoraj ne mine dan, da ne potrka na vrata bankirjev, težave imajo, ampak bi jih ob večjem posluhu bank lažje premostili. Ob skupni paketni prodaji 50 ali 60 odstotkov Mercatorja bi bil bančni steber bogatejši za slabo milijardo evrov. Ne želi špekulirati, kdo je spet preprečil prodajo Mercatorja, prepričan pa je, da je bil Agrokor kot najvztrajnejši snubec v preteklosti pri nas večkrat prikazan kot neprijazen partner.

Niste uspeli prodati skoraj četrtinskega deleža Mercatorja – bankirji, varuh konkurence in konec koncev tudi vrhovno sodišče so vam zvezali roke. Projekt prodaje je zamrznjen, 420 milijonov evrov vašega dolga pa ostaja. Ja, položaj je težak. Zdaj se nekateri bankirji pogajajo z Uradom RS za varstvo konkurence, ali je mogoča skupna prodaja Mercatorja. Upam, da se bo razpletlo v skladu s pozitivnimi predpisi v Sloveniji, da bo torej varuh konkurence dal zeleno luč in bomo lahko pristopili k skupni paketni prodaji Mercatorja, ki se bo čez čas pokazala kot realna ali pa tudi ne …

Pa je skupna paketna prodaja Mercatorjevih delnic – 50 ali celo 60 odstotkov – sploh rešitev za skupino Pivovarna Laško? Jaz menim, da je rešitev, če so nameni res iskreni, skupina Pivovarna Laško bo k temu pristopila, že prej bi pristopili, če bi bili pogoji izpolnjeni, a niso bili. Naj povem, da takrat ni bilo sporazuma o skupni prodaji v takšni meri, da bi lahko mi kot skupina k njemu pristopili, danes pa močno upam, da je "streznitev" dovolj velika, da bomo končno pristopili k sporazumu o skupni prodaji in bomo na trgu petič res ponudili Mercator.

Prodaja bi zagotovo okrepila bančni steber, banke so vaši največji upniki, pa tudi same, zlasti NLB, imajo pomembne deleže v Mercatorju … S skupno prodajo 50 oziroma 60 odstotkov Mercatorja bi bančni sektor lahko iztržil skoraj milijardo evrov. To je res velik denar, ki bi prišel v obtok, in definitivno je to strašansko veliko sredstev, in če bi res prišlo do skupne prodaje, bi bilo marsikaj zelo drugače.

Kaj je ustavilo prodajo Mercatorja – politika, bankirji v njeni funkciji? Jasno je, da si politika ne želi prodati Mercatorja … Ne bi želel govoriti o akterjih, dejstvo pa je, da je bil Agrokor v preteklosti večkrat prikazan kot neprijazen partner, tudi zaradi svoje poslovne politike, da na policah svojega trgovca Konzuma ni imel slovenskih izdelkov. Ampak Slovenija je vpeta v Evropo, jutri bo tudi Hrvaška, vsi se bližamo nekemu skupnemu trgu, kjer veljajo evropska pravila. Kot proizvajalci se moramo vsi pripraviti na evropske cene, torej na neke pogoje, ki veljajo na enem velikem tržišču. Kdor tega ne bo doumel, lahko ima jutri velike težave.

Verjamete, da je na tem velikem evropskem trgu zanimanje za nakup Mercatorja? Kakšna je realna cena za njegovo delnico? Agrokor je ponujal 221 evrov, kar je bila po mnenju analitikov zelo dobra ponudba. Težko bi špekuliral o sami ceni delnice, verjetno pa je slovenski gospodarski prostor v povezavi z nekdanjim jugoslovanskim zanimiv za marsikoga, ker se enkrat v prihodnosti združuje 20-milijonski trg ali še kaj več … Zagotovo obstajajo igralci, ki o tem razmišljajo, Mercator pa je zelo pomembna hiša, ki je tudi balkansko-regionalno orientirana in se lahko zaradi tega marsikaj uredi. Jaz sem optimist, moram verjeti v to, kajti konec koncev je Mercator naša naložba, ki jo moramo pravilno usmerjati, da se bo enkrat pravilno odpeljala.

Je res mogoče, da se lahko letos zgodi mednarodni javni razpis za prodajo teh 50 ali 60 odstotkov Mercatorja? Postopki iskanja svetovalcev, pa vsega, kar sodi zraven, zahtevajo mesece … Največ je odvisno od tega, kako se bo odzval Urad RS za varstvo konkurence: ali bo dal kmalu soglasje za ali ne, bolj kot soglasje pa je pomembno, kaj to pomeni v vertikalni in horizontalni koncentraciji, kajti posledica soglasja je, da za nakup nekdo konkurira, se torej prijavi. Če pa že zdaj nimamo odgovorov, kdo je lahko kupec in kdo ne, oziroma kako se na to "odgovarja", potem lahko imamo velike težave. Ali se bo prodaja zgodila še letos ali ne, pa bi težko napovedoval. Prodaja tako velikega deleža zahteva ustrezno pripravo in samo upam, da bo vse res pripravljeno in se bodo javili nekateri snubci z resničnimi nameni, saj bomo sicer imeli vsi težave.

Čez noč se torej ne bo zgodilo nič. A to pomeni, da skupino Pivovarna Laško vse bolj duši več kot 420-milijonski dolg? Izgubili smo poldrugo leto, ker je bila strategija bank upnic do nas, naj se dezinvestiramo. Tega nismo sposobni narediti, ne zato, ker nočemo, ampak ker preprosto ne moremo. Pri časopisni dejavnosti Dela in Večera smo vezani na neka soglasja, ko smo se lotili prodaje Mercatorja po njihovih (bančnih op. p.) navodilih, so nas ustavili. Banke morajo spremeniti koncept odnosa do nas in do sanacije skupine Pivovarna Laško oziroma na to začeti gledati drugače. Ali prek reprogramiranja našega dolga in moratorija – vse to potem spremljati –, ne pa po konceptu samo našega dezinvestiranja, ker ga preprosto ni, saj ne moremo ničesar prodati.

Imate težave z zagotavljanjem tekoče likvidnosti? Imamo! Morate vedeti, da nam zapadajo posojila. Ta so v glavnem povezana z nakupom Mercatorja, mi pa moramo z bankami upnicami urediti razmerja. Banke le prosimo, moledujemo, kakorkoli se že to sliši, da nam omogočijo, da lahko vračamo posojila, smo pač ranljivi. Izgubili smo več kot 200 milijonov evrov, naredili odpise v bilancah, posledica česar je 20 milijonov evrov samo obresti letno. To je vsa zgodba, skupina Pivovarna Laško se mora dezinvestirati, reši se lahko z izjemno natančnim delom, kar pomeni reprogramiranje, moratorij in dezinvestiranje, ne pa, da se vlečemo naprej … takšnega sistema, ki lahko to preživi, preprosto ni.

Nekateri grozijo celo s stečajem? Če so lastniki banke, res dvomim, da bodo svoje premoženje zmanjšali na ničlo. Po mojem mnenju stečaj zato ni realen.