Pogajanja sindikatov z vlado bi lahko otežili tudi reformni program in ustavne spremembe

Zahtevajo tudi umik dela besedila reformnega programa, ki v primeru neuspelih pogajanj predvideva enostranske ukrepe, dogovor pa otežuje tudi nasprotovanje ustavnim spremembam, o katerih naj bi DZ odločal prihodnji teden.

Ključen bo skupni usklajevalni sestanek Sindikati so sicer med seboj komunicirali že med prazniki, a ključen bo skupni usklajevalni sestanek, ki je predviden v ponedeljek pred nadaljevanjem pogajanj z vlado o znižanju plačne mase v javnem sektorju.

Predsednik konfederacije sindikatov Branimir Štrukelj je že minuli teden dejal, da bo uskladitev sindikatov zahtevna, ker se ti po radikalnosti zavračanja kakršnih koli dodatnih znižanj razen tistih, ki so bila že izvedena z zakonom za uravnoteženje javnih financ, nekoliko razlikujejo. Kljub temu je dopustil možnost protipredloga ukrepov in napovedal, da bodo poskušali delati v smeri dogovora.

Kot je Štrukelj za STA pojasnil v soboto, pa bo sindikatom na sestanku predlagal tudi, da se v ponedeljek ob 16. uri udeležijo t.i. prve izredne skupščine ljudstva pred DZ, s katero organizatorji želijo izraziti nasprotovanje napovedanim ustavnim spremembam za vnos fiskalnega pravila v ustavo in spremembe referendumske ureditve. Če se bodo sindikati s predlogom strinjali, je tako mogoča tudi preložitev pogajanj z vlado, ki so predvidena za isti dan ob 15. uri. Hkrati pa bo po Štrukljevih besedah veliko odvisno tudi od odločitev nocojšnjega političnega vrha, kjer se bodo stranke poskušale uskladiti glede omenjenih sprememb ustave.

"Če ima vlada namen to dejansko narediti, se karte pred pogajanji mešajo na novo" Ob tem so sindikati že pojasnili, kaj pred pogajanji še pričakujejo od vlade. Opozorili so na predlog predsednika DeSUS Karla Erjavca za uvedbo t.i. kriznega davka, ki bi bil odmerjen od višine plač. Po Štrukljevih besedah želijo vedeti, ali to pomeni, da bi se najprej znižalo plače, nato pa še uvedlo krizni davek. "Če ima vlada namen to dejansko narediti, se karte pred pogajanji mešajo na novo," je dodal.

Nesprejemljiv se jim zdi tudi osnutek nacionalnega reformnega programa, ki ga namerava vlada skupaj s programom stabilnosti v Bruselj poslati do 9. maja, in sicer v delu, kjer vlada predvideva linearno znižanje plač v javnem sektorju, če se ne uspe dogovoriti s sindikati. Štrukelj se je vprašal, v čem je sploh smisel pogajanj, če vlada "zahteva neko vsoto, ki jo hoče dobiti na tak ali drugačen način" in poudaril, da bodo zahtevali umik tega dela besedila, hkrati pa čakajo še na predstavitev programa stabilnosti.

Odprta tudi nekatera druga vprašanja Odprta ostajajo tudi nekatera druga vprašanja. Kot je ocenil Štrukelj, je predlog višine znižanja plač kljub spremembam vladnega predloga ukrepov povsem enak, s takimi dejanji pa da se aktualna vlada približuje metodam vlade Janeza Janše.

"To vse bo do takrat, ko se bomo začeli pogajati, treba razčistiti. Težko rečem, kaj bo, vsekakor pa ta dejstva ne obetajo posebej konstruktivnega ozračja," je pojasnil Štrukelj. Zadeva je "relativno kritična" tudi zato, ker je več sindikatov že napovedalo, da zavrača kakršno koli odrekanje oziroma znižanje plač, je dodal.

Glavni vladni pogajalec, minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant je sicer že minuli teden izrazil prepričanje, da jim bo uspelo doseči dogovor s sindikati. "Razčiščevali bomo pa kar v ponedeljek, ko so predvidena pogajanja," je še navedel.