Sreda, 1. 12. 2021, 14.48
10 mesecev, 2 tedna
Področje, na katerem Slovenci gladko "pogrnemo"
Ali veste, koliko energije porabi vaš osebni računalnik v eni uri in koliko denarja to pomeni? So tudi za vas cene električne energije postale zanimive šele v zadnjem obdobju, ko se o tem malce več govori? Z ravnjo energetske pismenosti se v Sloveniji ne moremo pohvaliti. Naše znanje o energetiki res ni prav bleščeče.
Kdo je energetsko pismen?
Energetsko pismena oseba razume lastnosti in pomen energije v svojem življenju. S tem znanjem se lažje odloča, kako izbirati in izkoriščati vire energije.
Energetsko pismeni smo, če znamo slediti energijskim tokovom in o energiji razmišljati sistemsko, če se zavedamo, koliko energije porabimo za izvajanje svojih dejavnosti in od kod to energijo dobimo, če znamo ovrednotiti verodostojnost informacij o energiji, če razumno komuniciramo o energiji in njeni rabi in če naše odločitve o izbiri in izkoriščanju virov energije temeljijo na dejstvih in znanju ter razumevanju vplivov in posledic naših odločitev. Poleg tega skrbimo za nenehno nadgrajevanje svojega znanja o energiji in oskrbi z njo.
Preizkusite svoje znanje v nagradnem kvizu
Zakaj moramo izboljšati svojo energetsko pismenost?
Globalni izzivi ob oskrbi z energijo od vseh nas zahtevajo večjo energetsko pismenost.
Dobra podkovanost na tem področju nam bo pomagala, da bomo sprejemali bolj utemeljene odločitve, da bomo energijo uporabljali bolj trajnostno in pomagali zmanjševati okoljska tveganja in negativne učinke rabe energije. S tem bomo tudi lažje zmanjšali svoje stroške za energijo.
Tako bomo vsi skupaj lažje premagali razmere, s katerimi se spopada naš planet, hkrati pa tudi mi – globalno segrevanje, podnebne spremembe, onesnaženjem zraka in vse, kar spada zraven. Tudi če kot posamezniki naredimo majhne korake, lahko spodbudimo velike spremembe.
Pri financah blestimo, pri energiji "pogrnemo"
Matjaž Česen, IJS: "Dobro razumemo vpliv inflacije in obresti, medtem ko ne poznamo cene električne energije."
"Energetska pismenost gospodinjstev je zelo slaba, še posebej če jo primerjamo s finančno pismenostjo. Na vprašanja o energetski pismenosti je večina gospodinjstev odgovorila napačno, medtem ko je pri finančni pismenosti položaj ravno obrnjen. To pomeni, da dobro razumemo vpliv inflacije in obresti, časovne vrednosti denarja, medtem ko ne poznamo cene električne energije, svoje porabe in porabe posameznih aparatov," je povedal strokovnjak na področju modeliranja rabe energije Matjaž Česen z Instituta "Jožef Stefan".
Kot je pokazala raziskava IJS in Ekonomske fakultete UL, kar 44 odstotkov ljudi ni pravilno odgovorilo na niti eno vprašanje, ena četrtina vprašanih pa je poznala en pravilen odgovor.
Vprašanja, ki so se izkazala za pretrd oreh za vse nas:
- Kakšna je vaša povprečna mesečna poraba elektrike v kWh? (Pravilni odgovor: Katerakoli številka različna od nič, večinoma pa med 150 kWh in 600 kWh)
- Kakšen je strošek električne energije, ki jo potrebuje pralni stroj za eno pranje, v evrih? (Pravilni odgovor: od 1 do 19 centov)
- Koliko električne energije porabi osebni računalnik v eni uri, v kWh? (Pravilni odgovor: od 0,1 do 0,5 kWh)
- Koliko električne energije v odstotkih lahko prihranimo z uporabo LESD-sijalk namesto halogenskih žarnic z enako svetilnostjo? (Pravilni odgovor: od 70 do 90 %)
Najprej moramo poznati trenutno stanje
Kot prvi korak za izboljšanje energetske pismenosti je po njegovem mnenju ocena trenutnega stanja. "Iz raziskave je namreč očitno, da veliko gospodinjstev ne ve, kakšna je njihova raba energije in kateri so glavni porabniki. Zlasti to velja pri rabi električne energije. Zanimiva vaja bi bila, da gospodinjstvo en teden vsak dan odčita porabo s števca električne energije in vidi, kaj se z njo dogaja. Iz tega in iz informacije, katere aparate so uporabljali posamezen dan, lahko ocenijo, koliko kateri aparat porabi. Je pa danes veliko gospodinjstev že opremljenih s pametnimi števci električne energije, kjer je mogoče iz podrobnih podatkov razbrati še več. Poraba posameznih aparatov je odvisna od učinkovitosti aparata in uporabe," je še dodal Česen.
Ni treba takoj zamenjati hladilnika, začnemo lahko z majhnimi dejanji
Med gospodinjskimi aparati, ki porabijo zelo veliko energije, je hladilnik. Osnove so nam povsem jasne – nameščen mora biti v dobro prezračevanem okolju, ne smemo po nepotrebnem odpirati vrat, živila, ki jih postavljamo v hladilnik, ne smejo biti vroča. Če imamo zelo star aparat, ga moramo zamenjati za sodobnega, energetsko varčnejšega.
To pa seveda na področju energetske učinkovitosti ni vse. Vedeti moramo, da energijo izgubljamo tudi zato, ker tesnilo na vratih hladilnika slabše tesni, ali pa se nam ne ljubi preložiti hrane v manjši lonec in se zato vrata hladilnika ne prilegajo tesno. Če je v hladilniku zelo veliko živil, so lahko zložena tako, da je notranja stena v hladilniku ves čas zamrznjena. Vgradni hladilnik, ki nima dobrega pretoka zraka, ali je celo ob radiatorju, prav tako porabi preveč energije. Tudi pokvarjena luč v hladilniku, ki se ne ugaša, ali pokvarjen termostat, zaradi česar hladilnik ves čas obratuje na polni moči, sta vir izgube energije.
Na Institutu "Jožef Stefan" so pripravili nekaj "poceni" ukrepov, ki se jih lahko lotimo takoj in čisto vsi ter tako pripomoremo k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov v naše ozračje, ki se večinoma prav zaradi teh plinov čezmerno segreva.
S tem se bomo izkazali kot zgledno energetsko ozaveščeni posamezniki, kar pa še vedno ne pomeni, da bomo zaradi tega kaj bolj energetsko pismeni.
Tako imenovana "mala" dejanja za velike spremembe:
Ogrevanje in hlajenje
- Prezračevanje: okna večkrat na dan odpremo na stežaj za od 5 do 10 minut in jih nato zapremo. Ne zračimo na ventus.
- Pozimi nosimo dolge rokave in nekoliko zmanjšamo temperaturo ogrevanja.
- Okna ponoči v zimskem času zastremo z roletami in s tem zmanjšamo izgube toplote.
- Radiatorjev ne zakrivamo z zavesami, prednje ne postavljamo pohištva, rastlin in druge opreme.
- Na radiatorje namestimo termostatske ventile in na njih nastavimo želeno temperaturo v prostoru.
- Poleti okna na južni strani čez dan zastremo z roletami in s tem zmanjšamo potrebe po hlajenju.
- Redno vzdržujemo ogrevalne in klimatske naprave.
Topla sanitarna voda
- Namesto kopanja v kadi se prhajmo.
- Ne uporabljamo tople vode, kadar to ni potrebno.
- Takoj popravimo pipe, ki puščajo.
- Uporabljamo pipe z manjšim pretokom vode, zato namestimo perlator tam, kjer pipe uporabljamo za pranje in izpiranje.
Razsvetljava in elektronske naprave
- Če luči in elektronskih naprav ne potrebujemo, jih ugasnemo.
- V prostorih, ki niso v stalni uporabi, svetila povežemo z detektorji gibanja.
- Redno čistimo okna in svetila.
- Sijalke nadomestimo z energetsko učinkovitejšimi.
Gospodinjski aparati
- Gospodinjske aparate zamenjamo z energetsko učinkovitejšimi (razreda A in B).
- Za pomivanje posode in pranje perila uporabimo eko program.
Gospodinjska opravila
Kuhanje in pečenje
- Za kuhanje uporabimo primerno veliko posodo.
- Posodo med kuhanjem pokrijemo.
- Med peko ne odpiramo vrat pečice po nepotrebnem.
- Zamrznjeno hrano pred kuho odtalimo.
Pomivanje posode
- Pri ročnem pomivanju posode uporabimo tekočo vodo le pri splakovanju.
- Pomivalni stroj zaženemo, ko je primerno poln.
Hlajenje in zamrzovanje
- Hrano, ki jo shranimo v hladilnik ali zamrzovalnik, najprej ohladimo na sobno temperaturo.
- Hladilnika ne odpiramo po nepotrebnem in o tem, kaj bi jedli, ne razmišljamo pred odprtim hladilnikom.
- V hladilniku in zamrzovalniku redno odstranjujemo ledene obloge.
- Zagotovimo ustrezno zračenje v predelu za hladilnikom.
- V hladilnik naložimo le toliko in tako, da se vrata tesno zaprejo.
- Če opazimo, da magnetno tesnilo na vratih hladilnika ne tesni več, poiščemo vzrok in odpravimo netesnost.
- Občasno preverimo, da se lučka v hladilniku ugasne, ko se vrata zaprejo.
Pranje in sušenje perila
- Večino oblek posušimo na zraku, ne v sušilnem stroju.
- Ne likamo brisač in posteljnine ter preostalega perila, ki ga je mogoče uporabiti zmečkanega.
- Perilo operemo s krajšim programom in pri nižji temperaturi, kadar je to mogoče.
Sodelujte v nagradnem kvizu:
Preverite, kako bi se odrezali v kvizu o odgovornem ravnanju z okoljem, in se potegujte za stekleničke za vodo (dopper).
Stekleničke imajo pomembno sporočilo za vse, ki skrbite za okolje, saj so narejene iz plastike, najdene v oceanih.
LIFE IP CARE4CLIMATE je integralni projekt, ki z ozaveščanjem, izobraževanjem in usposabljanjem ključnih deležnikov spodbuja k izvajanju ukrepov, s katerimi bo Slovenija učinkoviteje dosegla cilj zmanjšati izpuste toplogrednih plinov (TGP) do leta 2030 in hitrejši prehod v nizkoogljično družbo.
