Po mnenju Omerze napad v Velikovcu voden iz Beograda

To je na predstavitvi knjige Od Belce do Velikovca ali Kako sem vzljubil bombo zatrdil njen avtor Igor Omerza.

Omerza: Oblasti so dogodek zakrivale Omerza je prepričan, da so oblasti dogodek, tudi danes, ko se ga je začelo omenjati po odlikovanju Tomaža Ertla, zakrivale, čeprav so se po njegovem mnenju "take stvari zakuhale v političnem vrhu". Po njegovih navedbah so avstrijske oblasti vedele, da je bil eden od atentatorjev, Luka Vidmar, sodelavec Udbe.

Prav tako Omerza meni, da je z dopisom iz januarja 1980, pod katerega se je podpisal Stane Dolanec, uspel dokazati, da je Dolanc poznal ozadje napada. Prav tako naj bi ozadje napada po Omerzovih trditvah poznal France Popit, morda pa tudi Mitja Ribičič. Poudaril je, da ga zanima, kdo je dajal ukaze za bombne napade, saj da je bila Udba le izvrševalec teh ukazov. "Želel sem prikazati anatomijo delovanja režima, vseh njegovih lovk," je izpostavil.

O Janezu Toplišku, ki je želel vzpostaviti samostojno slovensko državo Knjigo, ki je izšla pri Mohorjevi založbi, je Omerza razdelil na dva dela, poimenovana Tragično življenje Janeza Topliška in Koroška v plamenih. Povezal ju je pod skupnim imenovalcem bombe, vendar ima nasilje v prvem delu knjige popolnoma drugačen pomen kot v drugem, je pojasnil.

Prvi del namreč govori o emigrantu Janezu Toplišku, ki je bil po besedah Omerze prvoborec za slovensko osamosvojitev z orožjem. Topliška so namreč avgusta 1963 aretirali pri ilegalnem prečkanju meje pri Belški grapi, saj je hotel nasilno zrušiti tedanji sistem ter vzpostaviti samostojno slovensko državo. Z njim sta bila še dva moška, ki sta mu tudi priskrbela določene predmete za izvedbo načrta, za katere pa se je izkazalo, da sta sodelavca Udbe.

Topolišku so sodili v Ljubljani ter mu dosodili 14 let zapora. Najprej jih je prestajal na Golem otoku, zatem pa v Stari Gradiški, kjer so ga leta 1965 ubili med poskusom pobega. Omerza tukaj možnost, da je šlo za umor, pušča odprto.

Kot je dejal med predstavitvijo knjige dejal Hanzi Filipič iz Mohorjeve založbe, prvi del govori o "nekakšnem hlapcu Jerneju iz 50. in 60. let prejšnjega stoletja", drugi del pa je "satira na neumnost Udbe". Izpostavil je, da je Omerza nehote sprožil afero o arhivskih gradivih, saj je "s svojo doslednostjo iz dostopnega arhivskega gradiva izbrskal več, kot je bilo všeč nekaterim".