Ponedeljek, 10. 5. 2021, 9.48
3 leta, 6 mesecev
Pipistrelovo letalo razkrilo ameriški tajni program po nesreči v Iraku
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,32
8
Po lanskem strmoglavljenju Pipistrelovega skoraj neslišnega brezpilotnega letala Sinus v Iraku je ameriška vojska potrdila uporabo tega modela za nadzor iz zraka na Bližnjem vzhodu.
Ajdovsko podjetje Pipistrel specialnim enotam ameriške vojske že sedem let dobavlja letala za nadzor iz zraka. Delo za ameriško vojsko je eno največjih referenc pri potencialnih kupcih, ki sproži povpraševanje tudi drugje po svetu, je po poročanju MMC povedal direktor in solastnik podjetja Ivo Boscarol.
"Zanimivo je, da sta ameriška vojska in letalska vojaška industrija največja izvoznika letal na svetu, potem pa prideta za taka specialna letala v majhno Slovenijo in še manjšo Ajdovščino, saj tako dobrih in kakovostnih letal in tudi po takšni ceni, sami ne morejo narediti," je že lani za STA povedal Boscarol. A takrat slovenska javnost še ni vedela nobenih podrobnosti.
Pri Pipistrelu vedeli za tajni program
Boscarol je potrdil, da so pri Pipistrelu vedeli za omenjeni tajni program, kot tudi, da so lani izvedeli za strmoglavljenje enega od njihovih letal. Pojasnil je še, da vzrok nesreče ni bila tehnična napaka Pipistrela, ni pa želel konkretno komentirati, ali so vedeli prav za konkretni program v Iraku, saj so členi pogodbe o nerazkrivanju podatkov pri vojaških naročilih zelo strogi.
Skrivnostno poročilo ne razkriva vzroka ne taktik
Uradno poročilo o dogodku, do katerega se je dokopala spletna stran The War Zone, navaja, da je šlo za brezpilotno letalo, razvito na podlagi Pipistrelovega enomotornega ultralahkega letala Sinus, ki je sicer služilo kot osnova številnim naslednjim Pipistrelovim letalom. 3,4 milijona dolarjev vredno brezpilotno letalo je ob pristajanju nenadoma strmoglavilo z nosom navzdol in bilo popolnoma uničeno.
Zanimivo je, da je poročilo vsebinsko spisano tako, da iz njega ni mogoče razbrati ne vzroka ne dejavnikov nesreče in tudi ne predlaganih sprememb taktik ali postopkov, še navaja portal. Poročilo omenja slabo vreme nad Erbilom v času dogodka.
Omenjena posebna brezpilotna letala uporabljajo Američani v sklopu svojega poveljstva specialnih operacij (SOCOM) v programu brezpilotnih letalnikov dolge vzdržljivosti LEAP. Javnost je za obstoj programa izvedela šele ta teden, ko je potekel embargo na novico, da je 24. julija lani na mednarodnem letališču v Erbilu v Iraku strmoglavil eden teh brezpilotnih letalnikov, identificiran zgolj kot AVOO9.
Šlo je za ''incident''
Da je na "nerazkriti lokaciji v tujini" prišlo 24. julija 2020 do "incidenta z daljinsko pilotiranim plovilom", je sicer takrat prva poročal Air Force Magazine in ugibalo se je, da bi lahko šlo za RQ-170 Sentinel, a je revija tudi navedla, da izgubljeno letalo pripada zračnim silam posebnih operacij, ki pa RQ-170 ne uporablja. Uradno poročilo o nesreči sicer ne daje podrobnega opisa letala LEAP, razen da gre za last ameriške vlade in ga je v času dogodka upravljal pogodbeni izvajalec, in sicer uslužbenec korporacije Technology Service (TSC), ki mu Pipistrel dobavlja letala in s katerim je Pentagon aprila lani za namene LEAP še povišal vrednost pogodbe na 63 milijonov. Februarja letos so jo zvišali še za dodatnih 12 milijonov, torej na 75 milijonov.
Decembra 2019 je raziskovalni laboratorij zračnih sil (AFRL) naznanil, da je njegov center za hitre inovacije opravil serijo testnih poletov v Utahu v sklopu programa "platforme letal ultra dolge vzdržljivosti" (Ultra LEAP). Ob tem so sporočili, da bi bil sistem lahko pripravljen za operacije na terenu že leta 2020.
8