Četrtek, 13. 6. 2019, 9.29
5 let, 6 mesecev
Vlada za likvidacijo Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni #video
Vlada je na današnji seji sprejela odločitev o začetku likvidacije Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB). Postopek likvidacije bo predvidoma trajal do julija 2020, sredstva, ki bodo po likvidaciji ostala na računu, bodo vrnjena v proračun, je vlada sporočila prek Twitterja. Šlo naj bi za približno 1,48 milijona evrov.
Ideja, da bi rešitev za program otroške srčne kirurgije našli v samostojnem inštitutu, je dokončno ugasnila 11. decembra z odločitvijo nekdanjega ministra za zdravje Sama Fakina, da bo vladi predlagal ukinitev NIOSB, ki ga je vlada Mira Cerarja ustanovila konec leta 2017, nikoli pa ni res zaživel.
Odlok o prenehanju inštituta je vlada sprejela 28. februarja, saj je ocenila, da ob vzpostavljenem programu v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana ter razmeroma majhnem številu bolnikov ni smiselno, da bi enako dejavnost izvajal ločeni javni zdravstveni zavod.
Kdo je odgovoren za nestrokovno delovanje programa otroške srčne kirurgije v UKC Ljubljana? Novinarka: Valentina Plaskan. Video: Planet.
Dobili 1,8 milijona, vrnili bodo 1,475 milijona evrov
Z začetkom likvidacijskega postopka bo prenehalo tudi delovno razmerje zaposlenim, je pred dnevi pojasnil minister za zdravje Aleš Šabeder. Po njegovih besedah bo začel teči odpovedni rok v skladu s pogodbami, delo pa bo prevzel likvidacijski upravitelj.
Za svoje delovanje je NIOSB prejel zagonska sredstva iz proračuna v višini 1.868.904 evrov, 15. maja pa je razpolagal z 1.532.536 evri denarnih sredstev, je razvidno iz gradiva, ki ga je ministrstvo za zdravje pripravilo za sejo vlade.
Po ocenah bodo stroški likvidacije, denimo stroški dela likvidacijskega upravitelja, stroški dela zaposlenih, storitve in drugi materialni izdatki, letos znašali 28.975 evrov, v letu 2020 pa 27.825 evrov. Po koncu postopka likvidacije in plačilu obveznosti bodo v državni proračun vrnjena preostala sredstva, ki naj bi jih bilo po oceni skupno 1.475.736 evrov.
Nekdanji minister za zdravje Gantar kritično o otroški kardiokirurgiji
Nekdanji minister za zdravje Tomaž Gantar je bil na današnjem zaslišanju pred preiskovalno komisijo državnega zbora o otroški kardiologiji izrazito kritičen do stanja otroške kardiokirurgije v UKC Ljubljana v času, ko je bil na čelu ministrstva. Odgovornost je pripisal predvsem stroki v kliničnem centru, ki po njegovih besedah vse do zdaj še ni našla prave rešitve.
Parlamentarna preiskovalna komisija o ugotavljanju odgovornosti na programu otroške kardiologije in področju nabav medicinske opreme je danes zaslišala prve tri priče. Poleg Gantarja so zaslišali še nekdanjega strokovnega direktorja kirurške klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Alojza Pleskoviča in nekdanjo generalno direktorico UKC Ljubljana Darinko Miklavčič.
Od Pleskoviča in Miklavčičeve je preiskovalna komisija pod vodstvom predsednice Jelke Godec (SDS) želela slišati predvsem, zakaj v vlogah strokovnega direktorja kirurške klinike in generalne direktorice UKC nista takoj ukrepala, ko sta izvedela, da je izraelski kirurg David Mishaly na otroški kardiokirurgiji operiral brez licence. Miklavčičeva je odgovorila, da je ureditev tega vprašanja prepustila takratni strokovni direktorici UKC Aleksandri Markovič Predan.