Omerzel: Slovenija je bila pod hudim pritiskom glede projekta Žavlje

Slovenija je bila proti, ker kopenski plinski terminal v Severnem Jadranu oz. projekt Žavlje ni bil odstranjen s seznama. Kot je poudaril minister, je bila Slovenija v teh dneh pod hudim pritiskom glede projekta Žavlje, tako s strani Bruslja kot Italije. Omerzel je pojasnil, da je imel projekt v začetku sicer ime plinski terminal Žavlje, pozneje pa je bil preimenovan, vendar pa gre za isti projekt. Po njegovem mnenju je Slovenija jasno pokazala, da se bo borila za svoje interese. Slovenija se bo, kot je poudaril, do konca borila, da se omenjeni projekt umaknjen s seznama. Vlada je pred tem na dopisni seji sklenila, da bo Slovenija glasovala proti celotnemu evropskemu seznamu projektov skupnega interesa, če italijanskega projekta ne bodo odstranili s seznama. Hkrati v vladi poudarjajo, da glasovanje proti seznamu za zdaj ne pomeni spremembe glede statusa naših projektov, ki so še vedno prepoznani kot evropsko pomembni. Država z močnim sporočilom "Prav tako bo Slovenija priložila izjavo, v kateri izraža jasno nasprotovanje uvrstitvi tega projekta na seznam, in poziva Evropsko komisijo, da v skladu s 3. členom uredbe upošteva naše mnenje pri pripravi dokončnega seznama v okviru delegiranega akta. Naš glas proti je sicer močno politično sporočilo vsem državam članicam EU-ja in Evropski komisiji, da je projekt LNG Žavlje za Republiko Slovenijo resnično sporen. Hkrati pa s tem seveda glasujemo tudi proti sedmim našim projektom, ki zaradi nenasprotovanja drugih držav članic za zdaj ostajajo na seznamu, zato vsekakor upamo, da bodo uvrščeni tudi v delegiran akt, ki ga bo jeseni pripravila Evropska komisija," so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje. Kaj vse bo ogroženo zaradi terminala? Vlada pojasnjuje, da ima plinski terminal v Žavljah številne neposredne negativne okoljske, družbeno-ekonomske, prometne in varnostne vplive. Gre za promet z ladjami s posebnim režimom, vplive na okolje zaradi zastarele tehnologije in uporabe klora ter vplive na zdravje in morsko okolje živega srebra iz sedimenta. Obstaja tudi velika verjetnost za prekoračitev mejnih vrednosti živega srebra, vpliv na rabo solin, ribištvo, turizem, biotsko raznovrstnost. "Vseskozi verjamemo, da bo Italija upoštevala ugotovitve iz čezmejne presoje in zagotovila dobro stanje v okolju, upoštevala trajnostne cilje razvoja severnega Jadrana ter našla primernejše rešitve za plinske terminale," piše v sporočilu.

Ko se vlada pohvali z izjemnim uspehom Vlada se v sporočilu še hvali, da je Sloveniji uspelo na seznam 130 prednostnih energetskih projektov uvrstiti kar sedem projektov v skupni investicijski vrednosti 1,2 milijarde evrov. "Za Slovenijo je takšno število projektov izjemen uspeh in kaže na strateško pomembnost slovenskega energetskega trga za EU."

V igri je pet milijard Članice EU-ja sicer danes niso glasovale o seznamu, temveč je cilj doseči politični konsenz o seznamu prednostnih energetskih projektov, ki se bodo lahko po pospešenem in lažjem postopku potegovali za pet milijard evrov evropskih sredstev.

Komisija želi, da seznam podprejo vse članice, Slovenija in Italija pa naj se nato do 20. septembra dogovorita o spornem projektu. Vsi projekti na seznamu bodo sicer morali izpolnjevati vsa okoljska in druga merila EU-ja, poudarjajo v Bruslju.