SiolNET. Novice Slovenija
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Hojs: Lahko se zgodi, da bomo spet razglasili epidemijo #video

10

termometer

Od danes se je desetdnevni karanteni ob vstopu v Slovenijo mogoče izogniti z negativnim testom na novi koronavirus. Države, ki niso na zelenem ali rdečem seznamu, so od zdaj na oranžnem. Italija, Avstrija in Madžarska v torek zapuščajo zeleni seznam, hrvaške obmejne županije pa bodo na oranžnem, zato omejitev ob vstopu iz njih ne bo več. Notranji minister Aleš Hojs je na novinarski konferenci povedal, da bo vlada zaradi porasta novih okužb v prihodnjih dneh razpravljala o novih mogočih ukrepih za zajezitev virusa. Med možnostmi je Hojs navedel vnovično razglasitev epidemije, dodatne omejitve zbiranja tudi na zasebnih zemljiščih in dodatno omejevanje delovnega časa gostinskih lokalov.

Uradni vladni govorec Jelko Kacin je povedal, da so epidemiološki podatki za Slovenijo danes izrazito netipični. Spomnil je, da je bilo v Sloveniji v nedeljo ob dobrih 900 opravljenih testih potrjenih 39 novih okužb. Kacin je poudaril, da se nove okužbe še naprej širijo v domovih za starejše, nove primere pa so med drugim potrdili tudi pri zaposlenih v ljubljanski in mariborski bolnišnici. Po navedbah Kacina zaradi povečanega števila okužb ne bo vnovičnega zaprtja države.

Vladni govorec je spomnil, da se je ob vstopu v Slovenijo od danes z negativnim testom na novi koronavirus mogoče izogniti desetdnevni karanteni. Notranji minister Aleš Hojs je dejal, da so ob pripravi sprememb vladnega odloka za preprečitev širjenja okužb z novim koronavirusom upoštevali priporočila Evropske komisije: "Želja komisije je bila, da se ne ponovi pristop iz meseca marca ali aprila, ko so posamezne države članice vsaka posebej zapirale meje oziroma dovoljevale tranzite."

mejni prehod Novice Ob vstopu v Slovenijo negativen test lahko nadomesti karanteno

Hojs: Potniki morajo še vedno dokazati, od kod vstopajo v Slovenijo

Kot je pojasnil notranji minister, je Evropska komisija predlagala štiribarvni seznam držav. Poleg zelenega, oranžnega in rdečega so v Bruslju predlagali tudi sivi seznam, vendar se Slovenija zanj po besedah Hojsa še ni odločila: "Za sive države se mi še nismo odločili, gre pa za države, v katerih število testiranj ni dovolj visoko, da bi lahko sklepali o epidemioloških razmerah v teh državah."

Po priporočilu Evropske komisije naj bi bile mejne vrednosti za zeleni seznam 25, za oranžni seznam od 25 do 50, za rdeči seznam pa nad 50 okužb na sto tisoč prebivalcev v zadnjih 14 dneh. "Še vedno imamo na mejah kontrolne točke, kjer se ta odlok izvaja, še vedno je treba povedati, da se ob vstopu v Slovenijo izkazujejo dokumenti, ki so obratno dokazno breme, to morajo dokazati potniki, ki vstopajo v državo. Znižali smo tudi število izjem za rdeče in oranžne države," je pojasnil Hojs.

"Slovenija se je odločila, da za prvo listo držav povzame nemške uvrstitve, ker Nemčija najbolj sledi priporočilom Evropske komisije," je pojasnil notranji minister Aleš Hojs. "Slovenija se je odločila, da za prvo listo držav povzame nemške uvrstitve, ker Nemčija najbolj sledi priporočilom Evropske komisije," je pojasnil notranji minister Aleš Hojs. Foto: STA

"Slovenija se je odločila, da za prvi seznam držav povzame nemške uvrstitve, ker Nemčija najbolj sledi priporočilom Evropske komisije. Gre za razdelitev na barvne sezname ter razdelitev na države v EU in zunaj EU. S tega seznama je jasno razvidno, katere evropske oziroma tretje države so na zelenem in rdečem seznamu, vse preostale države pa so na oranžnem seznamu," je povedal minister.

O mogočih nadaljnjih ukrepih za zajezitev virusa je Hojs povedal, da bo vlada zaradi porasta novih okužb o tem razpravljala predvidoma v torek ali sredo: "Težko napovem, kaj vse bi zajemalo stanje oranžnega in rdečega stanja države. Lahko se zgodi, da bi bila spet razglašena epidemija, morda pride v poštev dodatna omejitev zbiranja z možnostjo zakonske omejitve, da je takšno zbiranje omejeno tudi na zasebnih zemljiščih, nadaljnja možnost je tudi dodatno omejevanje delovnega časa lokalov."

mejni prehod, Hrvaška Novice Istra, Kvarner in Zagreb niso več na rdečem seznamu, številne evropske prestolnice pa so

Na oranžnem seznamu tudi obmejne hrvaške županije

Dodal je, da se na mejah glede izdajanja karantenskih odločb ne bo spremenilo nič. Za tujce, ki prihajajo v Slovenijo iz držav na oranžnem seznamu, in za vse, ki prihajajo iz držav na rdečem seznamu, še vedno velja desetdnevna karantena, razen če predložijo negativni test na prisotnost novega koronavirusa, ki ni starejši od 48 ur in je bil opravljen pri kateri od verodostojnih organizacij v državi članici EU, državi članici schengenskega območja ali v Sloveniji. 

Če se želijo potniki tako izogniti karanteni, test ne sme biti opravljen v kateri od tretjih držav, je opozoril Hojs. Vstop v državo brez karantene in negativnega testa pa je mogoč za tiste, ki v Slovenijo prihajajo iz oranžno obarvane države članice EU oziroma schengenskega območja. Med temi bodo s torkom tudi hrvaške županije ob meji s Slovenijo, na primer Istrska, Primorsko-goranska in Zagrebška županija.

Vlada je prav tako določila, da bo lahko oseba, ki ji je bila z odločbo odrejena karantena, v obdobju trajanja karantene opravila testiranje na novi koronavirus. Če bo izvid testa negativen, ji bodo odločbo odpravili. Epidemiološko odrejene karantene zaradi tveganega stika s pozitivno osebo z negativnim izvidom testa na novi koronavirus za zdaj še ni mogoče prekiniti, čeprav po Hojsovih napovedih prihajajo spremembe tudi na tem področju, poroča STA.

Simona Kustec Lipicer Novice Kustečeva ponovila test in tudi ta je bil negativen

Po mnenju Beovićeve bo zima prinesla bistveno slabše razmere

Vodja svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje infektologinja Bojana Beović je v današnji izjavi za STA spomnila, da je bila glavna ideja ustaviti val epidemije bolezni covid-19 s strogimi ukrepi, nato pa poskušati živeti z novim koronavirusom. "A virus premalo poznamo, da bi vedeli, ali je to v resnici mogoče. Imamo kombinacijo predvidevanj in želje, da bi živeli na način nove normalnosti," je opisala.

Za zdaj po njenih besedah kaže, da bo zima prinesla bistveno slabše razmere. Epidemiološke razmere so se začele slabšati že septembra, številne države po svetu pa že uvajajo nove omejitve za zajezitev širjenja okužbe s koronavirusom ali razmišljajo o njih, poroča STA.

Debelost. Novice Tako katastrofalno se je zaradi epidemije poslabšalo zdravje slovenskih otrok

Vse je odvisno od obremenitve zdravstvenega sistema z novimi okužbami

"Bistven argument oziroma omejujoč dejavnik, ki bo sprožil razpravo o ponovni razglasitvi epidemije, je obremenitev zdravstvenega sistema z novimi primeri okužb," je pojasnila. Naraščanje števila potrjenih primerov okužb s koronavirusom je po njenih besedah sicer odsev stanja, kaj se dogaja s širjenjem virusa v populaciji, a resna težava je predvsem polnjenje bolnišnic z bolniki z novim koronavirusom.

"Glede na to, da je slovenski zdravstveni sistem bistveno bolj krhek kot zdravstveni sistemi zahodnoevropskih držav, moramo biti še toliko bolj previdni in pravočasno pritisniti na zavoro, morda tudi v obliki razglasitvi epidemije," je opozorila.

Če pričakovanega učinka ne bo, obstaja tudi razmislek o razglasitvi epidemije, saj je treba zaščititi življenja ljudi, je poudarila Beovićeva. Če pričakovanega učinka ne bo, obstaja tudi razmislek o razglasitvi epidemije, saj je treba zaščititi življenja ljudi, je poudarila Beovićeva. Foto: STA

Če učinka bolj doslednega nošenja mask ne bo, bo morda treba razglasiti epidemijo

Po njenih zagotovilih skrbno spremljajo epidemiološke razmere v državi. V prihodnjih dneh bi se morali pokazati rezultati bolj doslednega nošenja zaščitnih mask, ki ga je vlada predpisala pred približno desetimi dnevi. Če pričakovanega učinka ne bo, obstaja tudi razmislek o razglasitvi epidemije, saj je treba zaščititi življenja ljudi, je po pisanju STA poudarila Beovićeva.

Trenutno je hospitaliziranih okoli 80 bolnikov z novim koronavirusom, če pa bi njihovo število naraslo na trikrat toliko, pa bi bilo po mnenju infektologinje že smiselno razmišljati o strožjih ukrepih. V primeru, da bi število hospitaliziranih naraščalo s trendom zadnjih desetih dni, se bi to lahko zgodilo že v drugi polovici oktobra, je opozorila in poudarila, da je to treba ustaviti že prej.

Presenečeni nad zgodnjim povečanjem števila okužb

Presenetilo jih je, da se je število okužb povečalo tako zgodaj. To med drugim pripisujejo močnemu vnosu virusa iz Hrvaške in večjemu številu ljudi na delovnih mestih. S skrbjo pričakujejo tudi začetek študijskega leta, saj so mladi v primerjavi z majhnimi otroki pomembnejši prenašalci virusa, poleg tega so pa tudi njihovi vzorci vedenja bolj tvegani za prenos okužbe.

Ob tem pogrešajo dosledno izvajanje obstoječih ukrepov in tudi nadzora. Kot svetovalna skupina si želijo tudi dolgoročnejšega načrta, saj bomo imeli tako stanje vsaj do pomladi, maja pa bi lahko računali na pešanje virusa. Po njenih besedah moramo oblikovati take ukrepe, da bo življenje "kar najmanj boleče", torej da bomo lahko imeli dostop do zdravnika, z nekaterimi omejitvami izvajali prireditve in podobno, piše STA.

Gantar: Za zdaj ne razmišljamo o zapiranju javnega življenja

Tudi zdravstveni minister Tomaž Gantar pravi, da možnost ponovne razglasitve epidemije vedno obstaja. "Omejujoč dejavnik, ko se bo treba odločiti, bo zmogljivost zdravstvenega sistema in ko bomo imeli v zdravstvu zapolnjene določene zmogljivosti," je dejal v izjavi za medijem po današnjem rednem posvetu vodij koalicijskih strank. Pomembno je, da se ne zgodi kolaps zdravstvenega sistema.

 "Če bomo to izpolnjevali, verjamem, da ne bo treba razglašati epidemije," je pripomnil Gantar. "Če bomo to izpolnjevali, verjamem, da ne bo treba razglašati epidemije," je pripomnil Gantar. Foto: Ana Kovač

Po njegovem mnenju je v tem trenutku vse odvisno od tega, kako bo v prihodnjih dveh tednih naraščalo število okuženih, ki bodo potrebovali bolnišnično oskrbo. V tem obdobju naj bila tudi sprejeta odločitev, vmes pa "verjetno še kakšna poteza v smislu boljšega izpolnjevanja ukrepov", a za zdaj ne razmišljajo o zapiranju javnega življenja.

Dosledna uporaba zaščitnih mask in spoštovanje ustrezne medosebne razdalje sta po Gantarjevih besedah enostavna in ključna ukrepa, ne pa neumestna zahteva vlade. "Če bomo to izpolnjevali, verjamem, da ne bo treba razglašati epidemije," je po pisanju STA pripomnil Gantar.

Ideja o skupnem objektu za oskrbo bolnikov z boleznijo covid-19 bi lahko trčila ob pomanjkanje kadra

Vladni govorec Jelko Kacin je danes omenil možnost, da bi ob dodatnem povečevanju števila bolnikov z boleznijo covid-19, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, organizirali skupno bolnišnico v katerem od javnih objektov. Po Kacinovih navedbah razmišljajo tudi o tem, da bi za bolnišnice uporabili objekte, na primer telovadnice, in da bi tam organizirali večjo bolnišnico: "To je vsekakor boljša možnost, kot pa da imamo kup majhnih oddelkov po različnih bolnišnicah."

Direktor Univerzitetne klinike Golnik Aleš Rozman je pred dnevi za STA menil, da z vidika kadra taka rešitev ni dobra, saj je zdravstvenih delavcev, predvsem medicinskih sester, že zdaj premalo. Zato je po njegovem mnenju tudi večkrat slišana na videz preprosta rešitev, da bi eno bolnišnico preuredili v koronabolnišnico in tako združili vse bolnike na enem mestu, težko uresničljiva. (STA)

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 7
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin