Sreda, 7. 6. 2023, 10.10
10 mesecev, 3 tedne
Nizka plača − koliko posojila lahko po novem dobimo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,64
"Osnovna ideja ukrepanja je, da pripoznamo kreditno sposobnost tistemu ozkemu krogu ljudi, ki te možnosti trenutno nimajo, pa so po naši strokovni presoji sposobni odplačevati določen kredit," je povedal Primož Dolenc, namestnik guvernerja Banke Slovenije.
Banka Slovenije odpravlja navezavo kreditne sposobnosti na minimalno plačo. V skladu s spremembo zakona bo lahko Banka Slovenije zdaj kot osnovo za presojo zneska, ki mora na mesečni ravni ostati kreditojemalcu, namesto bruto minimalne plače vzela drugo merilo, denimo minimalne življenjske stroške in podobno. Znesek minimalne kreditne sposobnosti bo znašal 745 evrov namesto sedanjih 915 evrov.
Po tem, ko se je v zadnjih letih minimalna plača hitro dvigovala, je postalo določilo, da mora posojilojemalcu po plačilu mesečnega obroka kredita ostati na bančnem računu najmanj 76 odstotkov minimalne bruto plače, problematično. Ta znesek trenutno znaša 915 evrov.
Kreditno sposobnost staršev so dodatno znižali nepreskrbljeni otroci, za dobrih 250 evrov oziroma 125 evrov, če sta si starša skrbništvo delila.
Kot je na današnji novinarski konferenci povedal viceguverner in namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc, se bodo pri izračunu letnega dohodka potrošnika upoštevali tudi otroški dodatek in nekateri drugi socialnovarstveni prejemki, ki so bili doslej izključeni.
Če vzamemo primer osebo, ki ima 1.000 evrov neto plače, sprememba prinaša naslednje: maksimalni mesečni znesek kredita po novem znaša 255 evrov, medtem ko je do sedaj lahko znašal le 85 evrov.
Po starem zakonu nekdo z neto plačo 900 evrov sploh ni mogel do posojila, sedaj lahko vzame kredit z mesečnim obrokom v višini 155 evrov.
Kaj pa družina? Par z enim otrokom in z neto dohodkom v višini neto povprečne plače bo lahko najel posojilo z maksimalnim mesečnim obrokom 898 evrov, po starem bi ta znesek bil 531 evrov. Enostarševska družina bo lahko imela 262 evrov mesečne anuitete, prej je ta znašala 45 evrov.
Razmerje med letnim stroškom in dohodkom bo na 50 odstotkih
Banka Slovenije bo uvedla enotno omejitev razmerja med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca. Ta bo po novem postavljen v višini 50 odstotkov, ne glede na višino dohodka. Ob tem bo znižala tudi odstotek dovoljenih preseganj znotraj te ravni, in sicer z desetih odstotkov na tri odstotke.
"Naslavljamo samo tiste, ki so bili s trendi v okolju izrinjeni iz kreditiranja," poudarja namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc.
"Osnovna ideja ukrepanja je, da pripoznamo kreditno sposobnost tistemu ozkemu krogu ljudi, ki te možnosti trenutno nimajo, pa so po naši strokovni presoji sposobni odplačevati določen kredit. Gre za osebe, katerih neto plača se giblje nekje med minimalno in povprečno plačo in pri katerih so bili doslej ti zneski omejeni s 76 odstotki minimalne plače," je pojasnil Dolenc.
Spomnimo, da je lanski izračun pokazal, da so minimalni življenjski stroški 669,83 evra mesečno, kratkoročni minimalni življenjski stroški pa 488,58 evra mesečno. Oba zneska sta za približno desetino višja kot v zadnjem izračunu leta 2017, so zapisali na N1.
Letošnji dvig minimalne plače je tistim z nižjimi plačami znatno zmanjšal dostopnost posojil. "Ne gre za sproščanje makrobonitetnih ukrepov za celoten znesek plače, ampak naslavljamo samo tiste, ki so bili s trendi v okolju izrinjeni iz kreditiranja. Tiste s plačo od minimalne do povprečne,” poudarja Dolenc.
Gospodinjstva ne kopljejo jame bančnim bilancam
Banke, ki so dale pobudo za spremembo zakona, so zadnja leta glasno opozarjale, da so pravila kreditiranja prebivalstva v Sloveniji prestroga.
Kot je za N1 dejala direktorica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo, gospodinjstva nikoli niso bila problematična za bančne bilance, niti v finančni krizi med 2009 in 2013 ne. "Zaradi višje nezaposlenosti se je v prejšnji krizi sicer povečal delež slabih posojil, a tudi takrat izpostavljenost bank do gospodinjstev ni bila problematična z vidika finančne stabilnosti," je dodala.
Ne nazadnje imamo trenutno zgodovinsko visoko stopnjo zaposlenosti, za razliko od takrat, ko je brezposelnost povzročila povečan delež slabih posojil.
