Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Nedelja,
28. 8. 2011,
9.57

Osveženo pred

8 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Nemčija Slovenija

Nedelja, 28. 8. 2011, 9.57

8 let, 2 meseca

Nemški veleposlanik: Slovenija je za Nemčijo pomemben partner

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
Nemški veleposlanik v Ljubljani Werner Burkart je dejal, da prihaja kanclerka Angela Merkel v torek v Slovenijo zato, da bi okrepila že zdaj zelo dobre odnose med državama.

Slovenija je za Nemčijo pomembna partnerica na politični, gospodarski in evropski ravni, pomembni pa so tudi njeni pogledi glede Zahodnega Balkana, je dejal. Nam lahko na kratko predstavite, kakšen je namen obiska nemške kanclerke? Sprva smo načrtovali, da bi kanclerka z obiskom obeležila 20. obletnico neodvisnosti Slovenije. A ker se nismo mogli dogovoriti glede datuma, bo do obiska zdaj prišlo v torek. Obisk je seveda pomemben, kot vsak, ko se srečajo predsedniki vlad, ampak glavni cilj je predvsem, da damo novo dinamiko, zagon že sedaj zelo dobrim političnim in gospodarskim odnosom med obema državama. Seveda bo govora tudi o vrsti drugih vprašanj, ki jih zdaj ne manjka. Kako pomembna pa je Slovenija za Nemčijo? Še posebej v luči reševanja evra in dolžniške krize v EU? Rekel bi, da ni nepomembnih držav v EU in seveda tudi ne v območju evra. Gospodarsko imamo skoraj uravnoteženo trgovinsko menjavo - približno 3,6 milijarde evrov v vsako smer, kar je zelo dobro. Slovenija je za nas pomembna kot vsak drug partner v EU in evroobmočju. Je ena od držav, ki z garancijami in posojili pomagajo drugim državam, ki so v težavah. Je dober partner, ki ima pri večini vprašanj podobne poglede kot mi, predvsem pri evropskih zadevah. Mislim, da to dovolj govori že samo po sebi. Vendar pa so gospodarski odnosi med državama precej asimetrični; Nemčija je za Slovenijo glavni izvozni partner, medtem ko Slovenija za veliko večjo Nemčijo - logično - ni. Kako na to dejstvo gledate v Nemčiji? Res je, Slovenija v Nemčijo izvozi skoraj 20 odstotkov svojega izvoza. Obratno Slovenija predstavlja manj kot odstotek naše zunanje trgovine. A to je normalno, saj ima Nemčija 40-krat več prebivalstva od Slovenije. Rekel pa bi, da ni pomembno, kakšni so odstotki, pomembno je, koliko vi izvozite in koliko mi. In kot sem že dejal, je zelo pomembno, da imamo uravnoteženo trgovinsko menjavo.

Kaj pa naj bi prinesel napovedani sporazum o poglobljenem sodelovanju? Bo sploh prišlo do njegovega podpisa? Načrtujemo, da bi prišlo do dogovora ob obisku kanclerke, ampak besedilo še ni povsem zaključeno. Je pa treba poudariti, da ne bo šlo za "sporazum", ampak za relativno kratko skupno politično deklaracijo, ki ne bo pravno zavezujoča. To tudi ni bil namen. Namen je v političnih zavezah, ki predvidevajo tesnejše stike, boljše usklajevanje, še tesnejše politične odnose. Vsako dobro stvar lahko še izboljšamo. Torej kanclerka in premier (Borut Pahor) bosta naštela področja, kjer naj bi okrepili sodelovanje, od političnega, gospodarskega, kulturnega do evropskega področja in tako naprej.

Je res, da je prišlo do zapletov pri omenjenem dogovoru in tudi do preložitve obiska Merklove zaradi zavrnitve pokojninske reforme v Sloveniji? Tega ne morem potrditi. Res je, da smo se dogovarjali, da bi do obiska prišlo že prej. Predviden datum je bil 17. junij, vendar se o datumu nismo nikoli dokončno dogovorili. Torej ne moremo govoriti, da je prišlo do odpovedi obiska, če ni bil niti potrjen. Problem z datumom tudi ni bil na naši strani.

Kar pa se tiče pokojninske reforme, bi se omejil zgolj na to, da imamo v EU pričakovanja glede izpolnjevanja danih zavez. Med drugim, da bomo imeli do leta 2013 uravnotežene proračune, brez novih zadolžitev. Vse države od drugih članic pričakujejo, da bodo storile vse, da izpolnijo pričakovanja in zaveze in da se izognemo temu, kar se je dogajalo. V tem kontekstu so bili seveda izrazi zaskrbljenosti tako v Berlinu kot tudi drugod, ker je pokojninska reforma v Sloveniji padla, saj bo zdaj težje za slovensko vlado, da bo uredila proračun.

Ampak poudariti moram, da ni na nas, da vam govorimo, kako naj slovenska vlada kaj naredi. Smo seveda imeli določena pričakovanja v zvezi s pokojninsko reformo - vendar ne s to specifično, ampak na splošno, da mora slovenska vlada "narediti domačo nalogo" in izpolniti dane zaveze, tako kot to skušamo narediti tudi mi. Vsi pa se zavedamo, da reforme so potrebne. V Nemčiji se bo na primer starostna doba za upokojitev dvignila na 67 let. Tudi v Sloveniji se tako premier Pahor kot vodja opozicijske SDS Janez Janša zavedata, da nekatere reforme so potrebne in da druge poti ni.

Je obisk kanclerke Merklove v Sloveniji povezan tudi z obiski v Zagrebu in Beogradu v tem tednu? Kako pomembni so za Nemčijo slovenski pogledi na situacijo na Zahodnem Balkanu? Ne bi rekel, da je ta obisk "povezan", bo pa situacija na Zahodnem Balkanu vsekakor tema pogovorov tu. Kanclerka bo slovenskemu premieru zagotovo opisala svoje vtise z obiskov na Hrvaškem in v Srbiji. Treba pa je reči, da je Slovenija na tem področju kar pomembna, saj ima kot del nekdanje Jugoslavije določene prednosti - pozna ljudi, jezike, politiko itn. Slovenija lahko igra določeno vlogo in tudi jo do določene mere kot nekdo, ki zelo dobro pozna razmere na tem območju. Ta vloga je na primer precej vidna v okviru procesa Brdo, ki je zelo dragocena regionalna pobuda.

Kanclerka se bo sestala tudi z opozicijskim veljakom Janezom Janšo? Je srečanje tudi kaj povezano z razpravo v Sloveniji o predčasnih volitvah? Ah, ne, obisk nikakor ne pomeni, da bi se kanclerka rada vmešala v predvolilno kampanjo. Samo od slovenskih volivcev je odvisno, kdo bo vodil prihodnjo vlado, in poskušali bomo, da se ne bi postavljali na nobeno stran. To srečanje je nekaj povsem normalnega in kanclerka to izvaja tudi v drugih državah. V demokratičnem pluralističnem sistemu je povsem normalno, da ne prihaja le do srečanj z vlado, ampak tudi z opozicijskimi voditelji. Poleg tega kanclerka pozna Janšo še iz časa mandata njegove vlade, ko sta se srečevala kot premiera, redno se srečujeta tudi v okviru Evropske ljudske stranke. Torej poznata se kar dobro in povsem normalno je, da med njima pride do izmenjave mnenj in pogledov.

Ne spreglejte