Ne razumejo, da tega nisem delal zaradi denarja

Boško Šrot seveda ni samo Boško Šrot. Je človek, ki je včasih obvladoval največjega proizvajalca pijač, največjega trgovca in največjo časopisno hišo v državi. Bil je državni sovražnik številka ena.

Danes je osebni finančni svetovalec v ženinem podjetju. Pravi, da ni imel nobenih neprijetnosti zaradi tega, ker je simbol za tajkuna. Včasih ga ljudje ustavijo na ulici in mu izrazijo podporo.

Pravi, da Pivovarne Laško ni lastninil sam, da je bilo vse zakonito, da je bilo tudi ekonomsko logično in da bi se izšlo. Menedžerski odkupi se povsod po svetu delajo s krediti, pojasnjuje.

"Ljudem je težko razložiti, da tega nisem delal zaradi denarja, ker ne razumejo, da je posel lahko tudi strast," pove.

Če ga ne bi banke zamenjale in bi še vedno vodil Pivovarno Laško, bi ta poslovala dovolj dobro, da bi odplačevali kredite, zagotavlja. Za svoj padec krivi politiko, a nikomur nič ne zameri.

Ali danes obžalujete kaj iz obdobja, ko ste bili v Pivovarni Laško? Bi kaj naredili drugače? Po bitki je lahko biti general. Imel sem pravilno strategijo in tudi pravo vizijo, ki bi koristila vsem, tako zaposlenim, Laškemu, meni kot tudi celotni državi nasploh. Marsikaj bi lahko storil boljše. Predvsem bi moral bolj paziti na izbiro svojih sodelavcev.

Zakaj ste lastninili na tak način, s skrivanjem lastništva? Določenih stvari v Sloveniji pač ne moreš narediti čisto naravnost. Ni pa šlo za nobeno skrivanje. Vsi moji sodelavci in tisti, ki so sodelovali pri tem, so vedeli, za kaj gre. Kolonel je bil vzvod, družba, ki je bila pripravljena za lastninjenje oz. za razdelitev. Ni bilo mišljeno, da je Kolonel samo moj. Takšnega projekta ne more izpeljati en človek. To je nemogoče. Obtožujejo me, da sem jaz vse dirigiral. To enostavno ne gre. Zadeva je bila velika in zelo dobro organizirana. Namenjena je bila za nekdanji, takratni in prihodnji menedžment. Veliko sem se ukvarjal s tem, kako to organizirati, da bodo vedno imeli glavno besedo tisti, ki vodijo Pivovarno Laško. Povedal pa sem, da želim imeti kvalificiran delež.

Kdaj ste se odločili, da greste v to zgodbo? Je bil kakšen povod? Ne. To je raslo precej nenačrtovano. Zadeva je pač rasla glede na razmere. Lastninsko smo se branili že leta 1995, imeli smo določene "cross-sharinge" kot vsi preostali. V pivovarski vojni smo se čutili še malo bolj ogrožene. Takrat nismo govorili, da to delamo v nacionalnem interesu. To so nam zlonamerno podtikali. Vedno smo poudarjali, da gre za interes naše družbe. Če se to ujame s slovenskim interesom, je pa še toliko bolje. Normalno pa je, da so močne družbe s stabilnimi domačimi lastniki vedno interes neke normalne države, in upam, da tudi slovenske.

Ampak potem so vas ustavili. Javnost je nekako dobila občutek, da je to sledilo iz tistega slavnega Janševega govora v parlamentu o tajkunsko-političnih povezavah. Janša je to uporabil za svoje predvolilne potrebe. V bistvu je to zadevo pograbila levica, določeni krogi, ki so imeli načrt, kako priti do lastnine. Čutili so, da niso pravočasno štartali, in so hoteli še en strel s štartno pištolo. Češ, mi smo pozabili štartati, dajmo še enkrat. Dobesedno tako je bilo. Te načrte jim je porušila kriza, ki je bila močnejša, kot so pričakovali. So pa s tem svojim dejanjem porušili slovensko gospodarstvo. S kar nekaj ekonomskimi strokovnjaki in gospodarstveniki sem govoril na to temo in vsi so podobnega mnenja. Že takrat sem rekel, da če pade prva domina, in to ena največjih, bo letelo naprej. Še danes leti.

Govorite o odločitvi, da se ne podaljšuje tako imenovanih tajkunskih kreditov? Seveda. Mi nismo bili ne insolventni ne nelikvidni. Vse obveznosti smo imeli poravnane. Na koncu koncev smo imeli premoženja več kot dolgov. Infond Holding je bil takrat zagotovo holding z najboljšo bilanco. Hoteli so pokazati, da je to moralno nedopustno. Druge, ki so bili takrat mnogo slabši, ki so že takrat imeli neporavnane obveznosti, so pustili pri miru. Pritisk na nas pa je bil neprestan.

O kom govorite? Saj si največ zaslug pripisuje stranka Zares. Gregor Golobič prek Mateja Lahovnika. Ob koncu leta 2008 sem Lahovniku povedal, da bomo morali prodati Mercator, če ne celega, pa vsaj Infondov delež. Pa mi je rekel, da so oni, torej država, proti. "Kako, če smo mi lastniki?" sem mu odvrnil. "Država ima vzvode, da vam to prepreči," mi je rekel. In to se je tudi zgodilo. Nekako smo imeli prodan Mercator Ivici Todoriču po ceni 300 evrov za delnico. Dogovarjali smo se, da bi prodali Infondov delež, medtem ko bi delež Skupine Pivovarne Laško obdržali in oblikovali strateško partnerstvo. Infond bi se s tem finančno razbremenil in se zavaroval pred bančnim plenjenjem, saj bi za 900 tisoč delnic zaslužil 270 milijonov evrov.

Za Novi tednik ste poleti rekli, da vam je neki lobist ponujal, da vam uredi podaljšanje posojila, če prevzamete sedemmilijonski dolg znanega odvetnika blizu tej vladi. Za koga gre? Nekaterih stvari ne morem povedati.

Se vam danes zdi prav, da so vam banke sploh dale take kredite? Vsi krediti so bili ekonomsko utemeljeni. V času, ko smo jih vzeli, so banke tekmovale, katera bo imela večji tržni delež. Treba je poudariti, da so imele banke velike koristi. NLB je leta 2008 z našo skupino zaslužila svojih 20 milijonov evrov EBIT-a.

Kako bi vi rešili Pivovarno Laško? Glavni problem Pivovarne Laško ni zadolžitev, ampak mnogo slabše poslovanje kot pod mojim vodstvom. Tega ne govorim iz hudobnosti, ampak to kažejo številke. Ko sem zapustil pivovarno, je imela ta ob polletju 2009 več kot 35 milijonov evrov EBIT-a, medtem ko je lanski celoletni rezultat komaj 42 milijonov evrov. Pivovarna ima še kar nekaj nestrateških naložb in treba je prodati te, nikakor pa ne Mercator, ki je strateška naložba ne samo za pivovarno, ampak za vso državo. Z odprodajo nestrateških naložb in dobrim poslovanjem je dolg mogoče servisirati, poleg tega pa tudi banke ne bi bile tako nervozne, če bi pivovarna poslovala boljše.

Ampak Mercator prodajajo tudi banke, ki so zasegle deleže. Da, one imajo druge interese. Za njih je to moteča naložba. Banke imajo svoje težave.

Torej je problem v tem, da so zasegle te deleže? Seveda. In to so storile nezakonito.

Zakaj? Od rimskih časov dalje velja, da zastavni upnik ne more postati lastnik zastavljene stvari. Ne more banka reči, to imam zastavljeno in bom vzela. Banka mora to prodati kot dober gospodar, na primer z javno dražbo. To šele danes delajo, čeprav precej fiktivno. Infond Holding je bankam, ki so imele v zastavi delnice Mercatorja, tudi predlagal, da prodajo skupaj 25 odstotkov, ker bodo iztržile višjo ceno. Še danes dobijo 221 evrov na delnico, pa čeprav je borzni trg od takrat še bolj padel. Ljubljanska banka, ki je bila pod diktatom politike, o tem ni hotela nič slišati, čeprav so bile preostale banke pripravljene tudi na reprogram posojil. Plenili so po okoli 160 evrov. Infond Holding jih je tožil, tožbe je prevzel tudi stečajni upravitelj. Banke dosti tvegajo s tem, ko prodajajo lastnino, za katero ne vedo, ali je sploh njihova.

Pivovarna Laško naj bi bila s politiko povezana vsaj od "pivovarske vojne". Kako pomembno je za velika podjetja v Sloveniji, da so povezana s politiko? Pivovarna ni bila nikoli povezana s politiko. Če bi bila, do pivovarske vojne sploh ne bi prišlo. Ker pa večino večjih podjetij obvladuje politika, ki nastavlja direktorje, so ti tako ali drugače odvisni od politike. Tega v Pivovarni Laško v samostojni Sloveniji nikoli ni bilo, do mojega odhoda.

Janković Janši očita, da vam je "pod mizo" prodal Mercator, Janša pa Jankoviću, da se je z vami dogovarjal o lastninjenju Mercatorja. Kaj je res? Janša nam seveda ni prodal Mercatorja. Kupili smo ga nad mizo od Kada in Soda. Za njih je bila to dobra strateška odločitev, saj smo bili mi in Istrabenz edini v tej državi, ki smo bili dolgoročno zainteresirani in sposobni, da to strateško naložbo kupimo in jo tudi dolgoročno držimo. Res pa je, da je Janković ves čas imel različne ideje, kako bi sam olastninil Mercator, pa je imel za to očitno premalo znanja.

Kaj pa tisti slavni sestanek v Janševi pisarni? Da, tam je bilo, kar je bilo. Res smo se srečali in se pogovarjali o določenih stvareh. Povedali smo, da ne vidimo, da bi lahko tako mi kot drugi slovenski živilci karkoli v regiji prodajali, če nimamo za sabo trgovca. Z vodstvom Kada in Soda smo se trdo pogajali skoraj vse mesec.

Za Delo ste leta 2007 rekli, da se je "celotna zgodba začela zaradi ambicij predsednika vlade po obvladovanju Dela". Te zgodbe ne želim pogrevati. Takrat so bile razmere takšne, da sem se moral boriti in braniti ne glede na sredstva.

Za Novi tednik ste rekli, da vam je Janković z investicijskim skladom s Kajmanskih otokov pomagal pri nakupu deleža Mercatorja. Kako veste, da je Altimo pripeljal Janković? Saj je to sam priznal na nekem soočenju. Mi smo potem kupili tisti delež, mislim, da okoli dva odstotka, ki ju je imela Altima. Na pogajanjih so nam povedali, da so prišli na Jankovićevo povabilo in da jim je on zagotavljal, da bodo brez problemov kupili 25 odstotkov delnic Mercatorja, kolikor so jih nameravali v prvem koraku. Vstopili so na njegova zagotovila. Verjeli so, da on to obvladuje. To so nam povedali.

Kaj delate in kako živite danes? To me večkrat sprašujejo. Ukvarjam se z individualnim finančnim svetovanjem tistim, ki želijo dober donos na svoja sredstva, veliko varnost in anonimnost. Podjetje Atka - Prima sva z ženo ustanovila že leta 1992. Bilo je zelo uspešno in z njim sva ustvarila veliko večino svojega zdajšnjega premoženja.

V Sloveniji ste simbol "tajkuna". Ste imeli zaradi tega v zadnjih letih kakšne neprijetne izkušnje? Nimam nobenih težav, me pa včasih ljudje ustavijo na ulici in mi izražajo podporo.

Kaj pričakujete od sodnih postopkov zoper vas? Nič, ker nisem storil ničesar nezakonitega. Zadeva je čudna, jo pač gonijo, kot jo. Ničesar nisem naredil narobe. Ves čas sem pazil, da sem na strani zakona. Pravzaprav mi očitajo kaznivo dejanje menedžerskega prevzema, ki ni kaznivo dejanje. Nobene premoženjske koristi nisem pridobil. Nobenega denarja si nisem nikoli nikamor nakazal. Ljudem je težko razložiti, da tega nisem delal zaradi denarja, ker ne razumejo, da je posel lahko tudi strast. Vse premoženje sva z ženo pridobila s poštenim delom. Atka - Prima ni nikoli poslovala z nobenim podjetjem Pivovarne Laško. Nobene transakcije. Tudi transakcija z Istrabenzovimi delnicami je bila zelo korektna in koristna, saj je Pivovarna Laško zaslužila približno tri milijone evrov. Mi pa zdaj tožilec očita, da sem tržno manipuliral z delnicami pivovarne.

To je novo? Da, dobil sem zahtevo za preiskavo, v kateri mi očitajo, da smo z Matjažem Rutarjem in še tremi borzniki s Probanke, ki jih ne poznam, tržno manipulirali, ker smo v šestih mesecih kupili okoli 60 tisoč delnic Pivovarne Laško, kar je manj kot 0,8 odstotka vseh delnic v skupni vrednosti okoli dva milijona evrov, in pri tem zaslužili za Infond Holding premoženjsko korist v višini 226 milijonov evrov. Sic!

Kako? Tako piše. Očitno sem zelo uspešen, da sem v šestih mesecih iz dveh naredil 226 milijonov. To zna izračunati samo naše tožilstvo. Pa še mogoče v Butalah. Vsi govorijo, kakšen problem so v Sloveniji sodišča. Jaz mislim, da je problem bolj v tožilstvu.

Kako komentirate dejstvo, da so vam prepovedali razpolaganje s hišo, ne pa z delnicami? Sodišče je podleglo politično-medijskemu linču. Saj mi sploh ne očitajo, da sem pridobil kakršnokoli premoženjsko korist. Poleg hiše imam tudi drugo premoženje, na primer delnice Pivovarne Laško vsaj v taki višini, kot je vrednost hiše, ampak tisto ni medijsko zanimivo. Lahko pa rečejo, da so mi hišo blokirali.

Imate izkušnje tako z Janšo kot z Jankovićem. Kako gledate na njun volilni spopad? Menim, da potrebuje Slovenija v tem trenutku na čelu vlade politika, ki ima jasno izdelano strategijo ukrepov za izhod iz krize in pripravljeno tudi ekipo, ki bo to izpeljala. V zdajšnji politični ponudbi je edini tak Janez Janša. Oba sta sicer učinkovita, oba sta po svoje nekakšna krizna menedžerja, vendar ima Janša večjo politično širino in več mednarodnih izkušenj, ki bi mu kot premierju prišle prav. Imam občutek, da Janković pravzaprav ni kandidiral po svoji volji, ampak ga je v to "porinil" Milan Kučan, zato za kandidaturo ni pripravljen in je videti, kot da bi želel z njo rešiti zgolj svoje "zavožene" investicije v Ljubljani in svoje osebne ter družinske poslovne težave. Milan Kučan je Zorana Jankovića poslal v boj, da bi rešil "njegovo levico", vendar jo s tem le še bolj razbija, in lahko bi rekli, da je bil to pravzaprav Kučanov strel v koleno. Volivci bodo zelo težko kupili zemljiškega mešetarja za vodjo socialne demokracije.

Torej nimate do njiju nobenih zamer? Janša je začel "boj proti tajkunom", Janković vas toži oziroma vas je ovadil. Ne. To sem vzel čisto profesionalno, zelo neosebno. Od zamer se ne da živeti. Ne verjamem pa, da je ovaduštvo vrlina in da ljudje to cenijo.

Menite, da vaša podpora koristi Janezu Janši? No, vi ste me vprašali, pa sem povedal, kot mislim. Ne gre za podporo ali celo za neko prilizovanje, tako pač je, pa če je to komu všeč ali pa ne.

Takih zgodb, kot ste se jih šli včasih, se ne boste šli več nikoli? Človek nikoli ne ve (smeh).

Ste kje lastnik kakšnega podjetja, za katerega ne vemo? Ne.