Narava kliče, a niso še vse poti odprte in počiščene

Konec tedna, ki je pred nami, bo sončen in tudi temperature pomladansko prijetne. Kot je povedal dežurni meteorolog na Agenciji RS za okolje Brane Gregorčič, bosta najbolj ugodna dneva za obisk gora nedelja in ponedeljek, če bi želeli imeti jasnino, manj vetra in nekoliko višje temperature. Te se bodo gibale med plus dva in plus pet stopinj Celzija nad 1500 metri. Nekaj več vetra bo sicer v soboto.

"Pred nami je deset dni lepega vremena, tako da ga ne bo zmanjkalo," je dodal Gregorčič.

Planinska zveza redno obvešča o zaprtih planinskih poteh Planinska zveza Slovenije opozarja vse obiskovalce gora, naj dosledno upoštevajo zaporo planinskih poti, ki so jih skrbniki zaprli zaradi objektivne nevarnosti na prizadetih območjih. Odprava posledic naravne ujme bo trajala vsaj pol leta, so sporočili.

Zaradi izrednih vremenskih razmer po Sloveniji v začetku februarja je bilo kar 40 odstotkov planinskih poti zunaj visokogorja poškodovanih ali neprehodnih. Nekatere poti so še vedno zaprte, zato na zvezi pohodnike opozarjajo, da pred odhodom preverijo stanje posamezne planinske poti.

"Izberite poti, primerne svojim psihofizičnim sposobnostim" Na Planinski zvezi Slovenije še opozarjajo, da je ob obisku pohodniških poti poleg primerne opreme in obutve pomembno tudi to, da smo fizično dobro pripravljeni. Prav tako je treba preveriti, kakšno je vreme tam, kamor se odpravljamo.

"Izberite poti, primerne svojim psihofizičnim sposobnostim, na turi pa se prilagodite najšibkejšemu udeležencu. S seboj imejte primerno planinsko opremo, pri načrtovanju ture pa upoštevajte krajši zimski dan," so na zvezi navedli v splošnem nasvetu ob obisku planinskih poti.

Na Šmarno goro brez slušalk v ušesih in izredno previdno Na Facebook strani pa obiskovalce Šmarne gore opozarjajo, da bodo lastniki gozdov v prihodnjih tednih začeli intenzivno odstranjevanje poškodovanega drevja. Nekatere poti bodo tako zaradi sanacije zaprte.

Prosijo za potrpežljivost in pozornost. O delih bodo obveščali tudi na spletni in Facebook strani, če pa boste na primer slišali motorne žage in delovne stroje, se poskusite temu področju čim bolj izogniti in čim prej zapustite tisto območje.

Še posebej velja opozorilo za vse tiste pohodnike in rekreativce, ki običajno v hrib hodijo s slušalkami v ušesih. "V prihajajočih mesecih nas obiskujte pozornejši, ne da bi poslušali glasbo," so zapisali in dodali, da bo ob prvem močnejšem vetru v gozdu tudi nevarnost padajočih vej.

Nevarnost plazov je 2. stopnje Splošna nevarnost plazov v slovenskem visokogorju je zmerna oziroma je 2. stopnje po evropski petstopenjski lestvici. Po besedah Gregorčiča pa se bodo razmere v prihodnjih dneh še izboljšale in stabilizirale.

Glede obiska gora je meteorolog dejal, da moramo kljub boljšim razmeram imeti primerno opremo, veliko pa je odvisno tudi od tega, kam se odpravimo in kako zahtevna je pot. "Plazov sicer ni, ampak vemo, da se lahko zjutraj pojavijo nevarnosti zdrsov, če snežna odeja pomrzne," je opozoril.

Kje lahko še vedno sprožite plaz? Snežna odeja večinoma sega do nadmorske višine okoli 800 metrov, v prisojah do okoli 1000 metrov. Višina snega je zlasti v visokogorju zelo neizenačena. Največ snega je nad 1800 m v zahodnih Julijskih Alpah, kjer ga je do okoli 700 centimetrov, drugod v Julijcih do okoli 520 centimetrov, v zahodnih in osrednjih Karavankah in Kamniško–Savinjskih Alpah pa do okoli 280 centimetrov. Na 1500 metrih ga je v Julijcih in zahodnih Karavankah do okoli 330 centimetrov, drugod pa od 100 do 140 centimetrov, navajajo na spletni strani Arsa.

Snežna odeja je večinoma zmerno stabilna. Plaz lahko sprožite predvsem na mestih z napihanim snegom, ponekod je namreč sneg napihan na skorjasto podlago in zato bolj nestabilen. Nevarnejša so tudi strma pobočja ter senčne lege visokogorja.