Petek, 31. 5. 2024, 22.07
1 teden, 5 dni
Nad T-2 se zgrinjajo črni oblaki. Razkrivamo podrobnosti.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,20
Iz javno dostopne sodbe danes zastarela telekomunikacijska oprema ni bila edino sredstvo zavarovanja sindiciranega posojila, kot vseskozi zatrjujejo v T-2, temveč je bilo posojilo zavarovano tudi z zastavo njihovega optičnega omrežja.
Potem ko smo v torek poročali, da je pred stečajem že tretje podjetje poslovneža Jurija Krča, ki lastniško obvladuje telekomunikacijskega operaterja T-2, na dan prihajajo nove podrobnosti o težavah. T-2 za 120-milijonsko posojilo, ki ga sicer ne priznava, ni zastavil le telekomunikacijske opreme, temveč po naših informacijah tudi lastno optično omrežje. V T-2 so sicer prepričani, da temu ni tako.
Slovenski državni holding (SDH) je v začetku aprila vložil predlog za stečaj T-2. Vsebine predloga ne holding ne T-2 ne razkrivata. Prvi narok za začetek stečajnega postopka bi moral na ljubljanskem okrožnem sodišču potekati 22. maja, a je bil zaradi bolezni sodnice odpovedan. Kot pojasnjujejo v T-2 so jim s sodišča sporočili, da je novi narok razpisan za 20. junij.
T-2 je sicer v večkratnih predlogih stečaja doslej vedno prepričal sodišče, da stečaja ni bilo ali pa je bil ta ustavljen. Ne glede na to in glede na dejstvo, da gre šele za predlog stečaja T-2, za katerega ni nujno, da bo upoštevan, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) pojasnjuje, da naročniške pogodbe ne morejo biti odpovedane, tako kot tudi v prejšnjih poskusih stečajev T-2 niso bile.
Odvetnik Pavle Pensa iz Odvetniške pisarne Jadek & Pensa, ki zastopa SDH, je na očitke T-2 o zlorabi instituta stečaja odgovoril, da SDH s predlogom za stečaj T-2 ne zlorablja postopka stečaja, temveč z namenom poplačila izvaja aktivnosti izterjave terjatve, ki so mu na voljo. Terjatev SDH je bila po njegovih besedah v postopku prisilne poravnave nad T-2 več kot prepolovljena, kljub temu pa znaša vsaj 65 milijonov evrov.
V T-2 se branijo, da bi bil stečaj nezakonit in neustaven, tako da pričakujejo, da bo predlog zavrnjen. Prav tako se ne strinjajo z višino terjatve. "Z višino terjatve se nikakor ne strinjamo, saj ta znesek ne upošteva pravnega stanja izvršilnih postopkov (IN 87/2013 in IN 971/2023), ki potekata pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani in ne upoštevata zneskov, ki jih je dejansko prejel Zvon Ena – to je skupnega zneska v višini okoli 45 milijonov evrov," so odgovorili za Siol.net.
T-2 za posojilo, ki ga ne priznava, zastavil tudi svoje optično omrežje
Za kaj gre? Terjatev, ki jo je SDH prevzel s pripojitvijo Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), izhaja iz posojila sindikata bank na čelu z NLB iz leta 2007 v višini 120 milijonov evrov. V T-2 trdijo, da je bilo posojilo zavarovano s telekomunikacijsko opremo. Ta po skoraj dveh desetletjih zdaj ni vredna praktično nič.
A kot je razvidno iz javno dostopne sodbe, danes zastarela oprema ni bila edino sredstvo zavarovanja sindiciranega posojila, kot vseskozi javno zatrjujejo v T-2, temveč je bilo posojilo zavarovano tudi z zastavo njihovega optičnega omrežja.
Iz sodbe Višjega sodišča je namreč razvidno, da je bilo posojilo zavarovano tudi z zastavo optičnega omrežja T-2 v Ljubljani, Kranju in Murski Soboti (neposestna zastavna pravica), z licencami (neposestna zastavna pravica na licencah) in hipotekami na določenih nepremičninah v lasti T-2.
V T-2 kljub temu vztrajajo, da je sodišče v izvršilni zadevi, ki je relevantna z vidika uveljavitve terjatve sprejelo stališče, da so bila zavarovanja veljavno ustanovljena samo na posamičnih predmetih zastave in ne na omrežju.
Del posojila tudi kot finančna injekcija Zvon Ena
V T-2 sicer zatrjujejo, da posojilo ni bilo namenjeno zgolj gradnji telekomunikacijskega omrežja, temveč je bilo odobreno tudi kot finančna injekcija finančnemu holdingu Zvon Ena. S tem skušajo dokazati, da ne gre za posojilo, ki bi ga bili dolžni poravnati v T-2.
A iz poročila o finančnem položaju in poslovanju podjetja Zvon Ena holding iz leta 2011, ki je bil objavljen v okviru prisilne poravnave Zvon Ena, izhaja, da je dolžnik sindiciranega posojila T-2, takratni družbeniki T-2 pa so bili poroki pri sindiciranem posojilu.
Namen posojila, četudi je bilo v posojilni pogodbi dejansko navedeno, da je namenjeno tudi za financiranje Zvon Ena, sicer pravno gledano ne vpliva na to, kdo je dolžnik. Glede na javno dostopne podatke je torej glavni dolžnik T-2, poroki za posojilo pa so bili njegovi družbeniki, med drugim Zvon Ena. Zato okoliščina, da je bilo posojilo prenakazano na Zvon Ena, pravno gledano nima vpliva na obstoj terjatve oziroma status dolžnika T-2. Prenakazilo tega zneska je poslovna odločitev takratnega vodstva T-2 in T-2 je znesek kljub prenakazilu dolžan vrniti.
"Navedeno ne drži, banke so sklenitev sindicirane posojilne pogodbe pogojevale s prenakazili na Zvon Ena. V tem primeru banke niso upravičene terjati vračila od družbe T-2, upoštevaje določila ZGD-1 in odločitve Vrhovnega sodišča," odgovarjajo v T-2.
Za neplačani del terjatve učinkuje prisilna obravnava
T-2 skuša s sodnimi postopki tudi dokazati, da se SDH oziroma država po vseh teh letih v primeru prve izvršbe lahko poplača zgolj iz zastavljenih predmetov, torej zastarele telekomunikacijske opreme. Po mnenju vodstva T-2 je rok za vložitev druge izvršbe že zastaral.
A pravno dejstvo je, da se poplačilo iz naslova zavarovanj lahko izvede le na način, da se zavarovani predmeti prodajo in upnik iz tega denarja poplača. Dolžnik namreč ne more izročiti predmeta zavarovanja upniku in s tem reči, da je vse poplačano. Z drugimi besedami: predmet zavarovanja mora biti prodan, SDH se iz tega ne bo poplačal, v delu, kjer se SDH ne bo poplačal, pa gre za navadno terjatev, ki jo mora T-2 plačati skladno s pogoji potrjene prisilne poravnave.
V T-2 se sicer z zgoraj navedenim v celoti strinjajo, a ob tem dodajajo: "Upnik je tisti, ki ni poskrbel za prodajo predmetov zastave, kar je razvidno tudi iz poteka izvršilnih dejanj (zadnje v letu 2013 ustavljeno zaradi pasivnosti upnika) iz izvršilnega postopka pod opr. št. IN 87/2013 Okrajnega sodišča v Ljubljani. Dolžnik je skupaj z izvršiteljem, ki ga je določilo sodišče, iz omrežja izločil zastavljene predmete in jih postavil v skladišče, kjer že od leta 2013 čakajo na upnika, po takratni uradni cenitvi v vrednosti 18 milijonov evrov, da jih proda in se poplača," opozarjajo v T-2.
Zastaralni rok še ni potekel
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) določa, da v primeru, če ločitveni upnik z uresničitvijo ločitvene pravice iz vrednosti premoženja, ki je predmet te pravice, ne doseže celotne terjatve, ki je bila zavarovana s to pravico, za neplačani del te terjatve učinkuje potrjena prisilna obravnava. Iz sklepa o potrditvi prisilne poravnave iz leta 2011 (sklep je postal pravnomočen 24. februarja 2012) izhajajo naslednji pogoji prisilne poravnave: delež plačila terjatev upnikov znaša 44 odstotkov, rok za plačilo terjatev upnikov znaša devet let od pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave, terjatve upnikov se ne obrestujejo. To pomeni, da je bil s prisilno poravnavo spremenjen rok plačila in s tem zapadlost terjatev upnikov. Zapadle so šele 24. februarja 2021, spremenjen je bil tudi nastanek obresti. Zastaranje terjatev, na katere učinkuje prisilna poravnava, je zato lahko začelo teči šele 6. junija 2023 in zato triletni zastaralni rok, ki bi se predvidoma uporabljal za terjatve sindiciranega posojila, še ni mogel poteči.
V T-2 se sicer strinjajo o interpretaciji zakonskega določila, "vendar SDH in njegovi pravni predniki niso pravočasno sprožili sodnih postopkov, ki so predvideni z ZFPPIPP, da bi si zagotovili učinke citiranega zakonskega določila. SDH posledično ne razpolaga z izvršilnim naslovom, s katerim bi lahko posegel na preostalo premoženje družbe T-2," so prepričani v T-2.
T-2 vrednejših nepremičnin nima
Iz zemljiške knjige je razvidno, da T-2 ni lastnik vrednejših nepremičnin. Lastnica poslovne stavbe T-2 na Verovškovi v Ljubljani je Krčeva družba Lokainvest, ki ima že več let blokirane račune. T-2 neposredno upravlja 15 od 52 poslovnih enot. Poslovalnice T-2 so večinoma v trgovskih centrih, ki jih upravlja mreža pooblaščenih prodajalcev.
Kot pomembno dejstvo pri oceni finančnega položaja T-2 je tudi poslabšanje bonitetne ocene družbe z objavo letnega poročila za leto 2022. Poročilo za leto 2023 bo objavljeno jeseni.
Javno dostopni podatki še razkrivajo nejasen izid postopkov glede obstoja in višine terjatev do SDH, nejasno višino podrejenih terjatev do povezanih oseb, ki znašajo med 19,9 in 28,3 milijona evrov in razmeroma visoko terjatev iz naslova komercialnih zapisov, ki znašajo 24,1 milijona evrov z zapadlostjo v plačilo na dan 24. marec 2025.
