Četrtek, 15. 6. 2023, 11.30
1 leto, 5 mesecev
Načrtujejo korenite spremembe
Po novem ministrov ne bi več imenoval in razreševal državni zbor, ampak predsednica oziroma predsednik republike na predlog predsednika vlade. S tem bi odpadle možnosti interpelacije posameznih ministrov, bi se pa ohranila možnost interpelacije celotne vlade. Prav tako število ministrstev in njihovo oblikovanje ne bi bilo več urejeno z zakonodajo, ampak bi o tem lahko vsakokratna vlada odločala sama. To so predlogi ustavnih sprememb, pod katere so se podpisali poslanci Gibanja Svoboda, NSi in SD.
Poslanec NSi Janez Cigler Kralj je na današnji seji ustavne komisije v imenu predlagateljev sprememb dejal, da predlog naslavlja enega večjih problemov slovenske ustave. Zaradi dvojnega glasovanja v DZ ob oblikovanju vlade se po njegovih besedah lahko zgodi, da mandatarja podpre ena koalicija, ministrsko ekipo pa druga, prav tako se v obdobju med obema glasovanjema znajdemo v položaju, ko imamo dva predsednika vlade, enega, ki opravlja tekoče posle, in drugega, ki je dobil podporo v DZ, vendar še ni jasno, ali bo po drugem glasovanju o ministrih sploh lahko prevzel položaj.
Ker DZ odloča o usodi ministrov, se lahko zgodi tudi, da jih, čeprav se jim je predsednik vlade odpovedal, ne razreši, je še opozoril.
Predsednica republike spremembe podpira
Tovrstni postopki so po njegovih besedah dolgotrajni, zapleteni in manj učinkoviti. Če bi sprejeli predlagane spremembe, bi uvedli podoben sistem, kot ga ima Nemčija, s tem pa bi tudi na neki način končali proces osamosvojitve, je dejal Cigler Kralj. Uroš Krek, generalni sekretar urada predsednice republike Nataše Pirc Musar, je poudaril, da predsednica predlagane spremembe podpira.
Grims: Pirc Musarjeva se z gorenjskim veljakom dogovarja, da bo menjal Goloba
"Predlagane rešitve so napačen odgovor na pravo vprašanje. Vse bi lahko rešili tako, da bi mandatar prišel v državni zbor z listo ministrov in ta bi jo izglasoval z absolutno večino. S predlaganimi rešitvami pa se vzpostavlja nekakšen kvazipredsedniški sistem," je dejal poslanec SDS Branko Grims in dodal, da je predlog zanimiv tudi z vidika, da se "na Gorenjskem na glas govori, da je predsednica republike z znanim lokalnim veljakom dogovorjena, da bo kandidat za predsednika vlade, ko se bo menjalo Roberta Goloba".
Mojca Pašek Šetinc: O iskanju novega mandatarja ne vemo nič
"Tega zadnjega v Gibanju Svoboda ne vemo. Mogoče bo gospod Krek kaj vedel, če se išče nov mandatar, mi tega ne vemo," pa je Grimsu odgovorila Mojca Pašek Šetinc (Gibanje Svoboda).
Glede samih sprememb ustave je dejala, da so se tudi med člani komisije iz vrst Gibanja Svoboda pojavili podobni pomisleki, kot jih je izpostavil Grims, vendar so se na koncu vseeno odločili za podporo zdajšnjemu predlogu, po katerem bi vsakokratno vlado lahko dobili bistveno hitreje in na način, ki je primerljiv z drugimi evropskimi državami.
"Z ukinitvijo interpelacij posameznih ministrov bo predsednik vlade imel veliko večjo odgovornost za delo vlade, tudi za napake posameznih ministrov. Kljub vprašanjem, ali se z ukinitvijo interpelacij ministrov državnemu zboru jemlje nadzorstvena funkcija, se ta z možnostjo interpeliranja vlade celo širi," je sklenila.
Janša: To je tvegana poteza
Tudi Janša se je strinjal, da so spremembe potrebne, a je prepričan, da bi moral v Sloveniji kot parlamentarni demokraciji zadnjo besedo pri imenovanju vlade imeti parlament. Rešitev, po kateri bi ministre na predlog predsednika vlade imenoval predsednik republike, se mu zdi tvegana, saj bi se v primeru velikih nasprotij med obema, kot je danes primer na Hrvaškem, lahko zgodilo, da predsednik republike imenovanja ministrov preprosto ne bi hotel podpisati, kar se, kot pojasnjuje Janša, danes že dogaja pri imenovanjih veleposlanikov.
"Predsednik podeli mandat za sestavo vlade, sestavi se ekipo ministrov, gre po zaupnico v državni zbor in vlada deluje," je opisal rešitev, ki jo sam predlaga.
Predlagane rešitve bo zdaj preučila strokovna skupina, katere člane bodo predlagale poslanske skupine.