Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Ponedeljek,
10. 6. 2024,
6.41

Osveženo pred

1 mesec, 2 tedna

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,35
izid volilni prag poslanci evropske volitve evropske volitve

Natisni članek

Ponedeljek, 10. 6. 2024, 6.41

1 mesec, 2 tedna

Na tokratnih evropskih volitvah najnižji volilni prag do zdaj

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,35
Evropske volitve 2024. Referendum. | Volitve evropskih poslancev iz Slovenije sicer ureja poseben zakon, ki določa, da se volijo po proporcionalnem načelu. Volivci glasujejo o listah kandidatov, pri čemer je območje Slovenije ena volilna enota. Glasujejo lahko za eno listo kandidatov, označijo pa lahko tudi kandidata, ki mu dajejo prednost pred drugimi na listi (preferenčni glas). | Foto STA

Volitve evropskih poslancev iz Slovenije sicer ureja poseben zakon, ki določa, da se volijo po proporcionalnem načelu. Volivci glasujejo o listah kandidatov, pri čemer je območje Slovenije ena volilna enota. Glasujejo lahko za eno listo kandidatov, označijo pa lahko tudi kandidata, ki mu dajejo prednost pred drugimi na listi (preferenčni glas).

Foto: STA

Volilni prag na volitvah poslancev iz Slovenije v Evropski parlament, ki v Sloveniji ni natančno določen, je bil tokrat najnižji do zdaj. Stranki NSi se je, kot kažejo delni neuradni izidi, namreč uspelo v Evropski parlament prebiti z manj kot 7,7 odstotka glasov, v poslanske klopi bo sedel Matej Tonin. Do zdaj je bil najnižji prag 8,08 leta 2014.

Leta 2014 se je z do zdaj najnižjim deležem glasov za listo uspelo v Evropski parlament uvrstiti Tanji Fajon, ki je bila sicer druga na kandidatni listi SD. Na takratnih volitvah se je z manj kot desetodstotno podporo v Evropski parlament uvrstila tudi stranka DeSUS, ki je z 8,12 odstotka glasov osvojila en poslanski mandat, zasedel ga je Ivo Vajgl.

Vajgl se je prav tako z manj kot desetodstotno podporo v Evropski parlament uvrstil leta 2009, ko je nastopil na listi Zares, ki je tedaj volilni prag postavila pri 9,76 odstotka glasov.

Medtem je bilo pred petimi leti za osvojitev poslanskega mandata potrebnih 11,12 odstotka glasov, kolikor jih je tedaj prejela NSi, poslanski mandat pa je dobila nosilka liste Ljudmila Novak.

Najvišji volilni prag do zdaj je bil leta 2004, ko je ZLSD za uvrstitev v Evropski parlament potrebovala 14,15 odstotka glasov. Z zadnjega mesta na listi je poslansko mesto osvojil Borut Pahor.

Proporcionalno načelo

Volitve evropskih poslancev iz Slovenije sicer ureja poseben zakon, ki določa, da se volijo po proporcionalnem načelu. Volivci glasujejo o listah kandidatov, pri čemer je območje Slovenije ena volilna enota. Glasujejo lahko za eno listo kandidatov, označijo pa lahko tudi kandidata, ki mu dajejo prednost pred drugimi na listi (preferenčni glas).

Delitev poslanskih mest med liste kandidatov se opravi na ravni vse države. Pri dodelitvi poslanskih mandatov posameznim kandidatnim listam se uporablja d'Hondtov sistem. Skladno s tem se poslanska mesta v Bruslju dodelijo listam kandidatov po zaporedju najvišjih količnikov, ki se dobijo tako, da se število glasov za vsako listo kandidatov deli z vsemi števili od ena do števila poslancev, ki se volijo, letos torej z devet. Z liste kandidatov je izvoljenih toliko kandidatov, kolikor mandatov je dobila lista.

Ker v Sloveniji ni določen volilni prag, je število glasov, potrebnih za vstop v Evropski parlament, odvisno od vsakokratne volilne udeležbe.

Ne spreglejte