Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
14. 7. 2015,
19.26

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

davki dohodnina Miro Cerar Dušan Mramor Janez Janša Janez Janša Luka Mesec

Torek, 14. 7. 2015, 19.26

8 let

Miro Cerar še ne ve, ali bo dal popuste za najbogatejše

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2
V javnosti so bile nedavno burne razprave o ukinitvi četrtega dohodninskega razreda, kar razbremenilo tiste z najvišjimi dohodki, zdaj pa premier Miro Cerar pravi, da odločitev o tem še ni padla.

Če finančno ministrstvo morebiti razmišlja o odpravi dohodninskega razreda s 50-odstotno obdavčitvijo, to še zdaleč ne pomeni, da je bila odločitev sprejeta, je dejal Cerar v odgovoru na poslansko vprašanje Luke Mesca (Združena levica).

Kaj pomeni, če uradnega Mramorjevega predloga še ni? Cerar je pojasnil, da uradnega predloga o tem ukrepu še ni. Gre za ukrep iz leta 2013, ki je bil podaljšan do konca letošnjega leta, zato bo treba razpravljati o tem, ali ukrep podaljšati ali ne.

Na finančnem ministrstvu, ki ga vodi Dušan Mramor, so pred tedni potrdili, da ne bodo predlagali podaljšanja 50-odstotne obdavčitve. To je leta 2012 uvedla vlada Janeza Janše z zakonom za uravnoteženje javnih financ kot enega od začasnih protikriznih ukrepov za leti 2013 in 2014, nato pa je ukrep lani podaljšala tudi Cerarjeva vlada.

Premier je v odgovoru Mescu dejal, da ministrstvo za finance pripravlja predloge. "Ko bo o tem obvestilo vlado oziroma koalicijo, bomo o tem odločali. Za zdaj pa govorite o nečem, česar ni," je poudaril Cerar.

Kaj pomeni, če visoko izobraženi bežijo v tujino? Hkrati je opozoril na zelo visoke stroške dela, še posebej za visoko kvalificiran kader, ki zato beži v tujino. "Znižanje stroškov dela je potrebno, a hkrati je treba upoštevati socialno pravičnost," je dejal.

Cerar vseh bogatih ne meče v isti koš Posvaril je tudi pred metanjem vseh najbogatejših, tudi menedžerjev, v isti koš. Nekateri so zelo kakovostni. "Nismo za to, da bi lahko bogatejši še bolj bogateli na račun revnejših slojev. Prizadevamo si za socialno pravičnost, hkrati pa za tako davčno shemo, ki bo spodbujala konkurenčnost gospodarstva in zaposlitve visoko kvalificiranih delavcev."

Kdo je ostro za, kdo je ostro proti? Predlogu sicer ostro nasprotujejo sindikati, ki pravijo, da je vlada velikodušna do tistih, ki so že tako privilegirani.

Nasprotno v Združenju Manager pravijo, da zaradi visokih prispevkov na plače, ki spremljajo izredno hitro prehajanje v višje obdavčene dohodninske razrede, zaposleni vse pogosteje zavračajo izplačilo nadur in nagrad. To jim namreč poslabša njihov osebni ali družinski neto prejemek.

Koliko davka plačajo bogati in koliko revni? Če bi bil četrti dohodninski razred odpravljen, najbolje plačani ne bi bili več obdavčeni po 50-odstotni stopnji. Takšna obdavčitev velja za davčno osnovo nad 70.907,20 evra.

Zavezanci s takšnimi dohodki bi bili tako v letu 2016 obdavčeni z 41-odstotno davčno stopnjo in bi se izenačili s tistimi, ki so zdaj v tretjem dohodninskem razredu, njihova davčna osnova pa presega 18.960,28 evra. V tretjem razredu je zdaj 8,3 odstotka zavezancev, ki k vsej pobrani dohodnini prispevajo skoraj 40-odstotni delež.

Najštevilčnejši je sicer prvi dohodninski razred (16 odstotkov za letne prejemke do 8.021,34 evra), v katerem je 60 odstotkov zavezancev, ki prispevajo 12 odstotkov dohodnine.

Ne spreglejte