Torek, 6. 3. 2018, 14.38
6 let, 1 mesec
Ministrstvo proti legalizaciji
Je slovenskih sanj o konoplji konec?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,27
18
Z ministrstva za zdravje so sporočili, da nasprotujejo tako zakonskemu predlogu za legalizacijo konoplje za osebne namene kot tudi predlogu za uporabo konoplje v medicinske namene. Kot so poudarili, sta omenjena predloga, ki sta jih v državni zbor vložili SMC in SD, v nasprotju z mednarodno konvencijo o mamilih. Zdravniška zbornica se bo do obeh predlogov opredelila predvidoma v prihodnjih dneh.
Spomnimo, da so v stranki SMC v sodelovanju s podmladkom stranke in Piratsko stranko Slovenije v začetku februarja v državni zbor vložili predlog zakona o kanabisu in izdelkih z višjo vsebnostjo THC. Omenjeni predlog dovoljuje uporabo konoplje za osebne namene, gojenje majhnih količin konoplje doma ter prodajo konoplje in iz nje izdelanih izdelkov na trgu.
Še pred tem vložitvijo omenjenega predloga so v stranki SD v parlamentarni postopek vložili svoj predlog zakona za gojenje konoplje v medicinske namene.
Kdo so mladi, ki nasprotujejo legalizaciji konoplje?
Vam bodo poslanci omogočili, da boste lahko marihuano kadili legalno?
Boste lahko doma kmalu gojili in kadili marihuano?
To je država, ki je Evropo preplavila z mamili
Črtanje konoplje s seznama prepovedanih drog pomeni kršitev mednarodne konvencije
Na ministrstvu za zdravje so pojasnili, da nasprotujejo obema zakonskima predlogoma. Kot so poudarili, sta oba predloga zakonov "v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi, ki jih je Slovenija prevzela kot pogodbenica Enotne konvencije o mamilih iz leta 1961".
Kot so pojasnili za Siol.net, predlog zakona o kanabisu in izdelkih z višjo vsebnostjo THC predvideva črtanje konoplje s seznama prepovedanih drog, kar bi pomenilo kršenje omenjene konvencije.
"Slovenija bi s sprejetjem tovrstne zakonodaje poleg Urugvaja kot druga država na svetu odstopila od sprejetih mednarodnopravnih zavez na področju proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami," so sporočili z ministrstva, ki ga vodi zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc.
Zajc: Način, kako regulirati kanabis, se bo dokončno izoblikoval med zakonodajnim postopkom
Poslanec SMC Simon Zajc, prvopodpisani pod predlogom SMC in Piratske stranke, poudarja, da bi njihov zakon začel veljati šele leta 2020. "V tem času bo morala Slovenija doseči pridržek, kar je mogoče. Druga in preprostejša možnost je, da kanabis uvrstimo v novo skupino prepovedanih drog," poudarja Zajc in dodaja, da se bo način, kako regulirati kanabis, v skladu z omenjeno konvencijo dokončno izoblikoval med zakonodajnim postopkom. "Vsekakor imamo možnosti, da kanabis reguliramo kot predvideva zakon in ne da bi pri tem delovali v nasprotju s konvencijo," še pojasnjuje Zajc.
V Piratski stranki Slovenije medtem odgovarjajo, da predvideni rok za uveljavitev zakona Sloveniji daje čas za zaprosilo Združenih narodov (ZN) za odobritev izjeme, če se konvencije v tem obdobju ne bodo spremenile, in čas za povezavo z drugimi državami, ki so legalizacijo napovedale oziroma jo že izvajajo. Slovenija bi po njihovem mnenju s tem lahko postala ena od pomembnejših akterk pri ustvarjanju svetovne politike do drog, temelječe na dejstvih in dokazih.
Država mora imeti monopol pri odkupu in prometu s konopljo
Na ministrstvu so hkrati kritični tudi do predloga SD za legalizacijo konoplje v medicinske namene. "Ureditev, ki jo določa omenjeni predlog ni skladna z določili konvencije, saj ne določa monopola države pri odkupu konoplje in prometu s konopljo, pridobljeno za medicinske namene," poudarjajo na pristojnem ministrstvu.
Pridobitev pravice do gojenja konoplje za medicinske namene je po mnenju pristojnega ministrstva urejena neprimerno, saj predlog zakona predvideva možnost pridobitve pravice do gojenja za vse imetnike dovoljenja za izdelavo zdravil in njihove pooblaščene gojitelje in ne samo za subjekte, ki bi jih država izbrala na javnem razpisu.
Na ministrstvu poudarjajo, da mora imeti država glede na omenjeno mednarodno konvencijo monopol pri odkupu konoplje in prometu s konopljo.
"Vse evropske države, ki so že uvedle možnost gojenja konoplje v medicinske namene, recimo Nemčija, Češka, Avstrija in Nizozemska, so dosledno upoštevale navedena določila konvencije, kar pomeni, da so uvedle državni monopol za odkup konoplje in promet s konopljo za medicinske namene in omejeno število gojiteljev, ki so izbrani na podlagi razpisov. Izbran je bil samo en gojitelj," so pojasnili na ministrstvu.
SD: Tolmačenje ministrstva je napačno in pretirano omejujoče
Iz SD so medtem sporočili, da je stališče ministrstva za zdravje do njihovega predloga zakona napačno in pretirano omejujoče. "Konvencija v svojem 23. členu jasno navaja, da državam podpisnicam ni treba razširiti monopola na medicinski opij, kar ustrezno velja tudi za medicinski kanabis," so poudarili v SD.
Dodali so, da se zavedajo potrebe po državnem monopolu pri prometu z nemedicinskim kanabisom, zato v ureditvi, ki jo predlagajo, izdelovalci zdravil nastopajo kot pooblaščenci agencije za medicinske droge. "To je v skladu s cilji konvencije. Zaveze po obveznem monopolu bodo po našem predlogu izvajali pooblaščeni izdelovalci zdravil," so še sporočili iz SD.
Predlagatelji ne navajajo ocen morebitnih varnostnih tveganj
Kot so dodali na ministrstvu, noben od predlogov zakona ne navaja ocene morebitnih varnostnih tveganj, ki bi se jim Slovenija izpostavila s sprejetjem predlaganih ureditev: "Med drugim niso ocenjene posledice za varnost v prometu in za varnost pri delu, za izvajanje dodatnih nalog posameznih državnih organov pa predlagatelji zakonov niso predvideli ocene povečanja obsega dela oziroma dodatnih finančnih sredstev, potrebnih za izvedbo teh nalog."
S prošnjo za odgovor na novinarska vprašanja v zvezi z omenjenima predlogoma za legalizacijo konoplje smo se obrnili tudi na Zdravniško zbornico Slovenije.
Predstavniki zbornice so nam sporočili, da bo vodstvo zdravniške zbornice skupaj z drugimi zdravniškimi organizacijami, združenimi v Koordinacijo zdravniških organizacij (KZO), v prihodnjih dneh pripravilo izjavo za javnost glede zakonskih predlogov o legalizaciji oziroma regulaciji prodaje konoplje.
Zdravniška zbornica se bo do obeh predlogov predvidoma opredelila v prihodnjih dneh. Na fotografiji predsednica zbornice Zdenka Čebašek-Travnik.
Zdravniška zbornica bo stališče predvidoma predstavila v prihodnjih dneh
Ker bo sestanek KZO, na katerem se bo oblikovalo skupno mnenje, potekal danes popoldne, zbornica pred tem ne bo podala stališča do omenjenih predlogov. So pa na zbornici poudarili, da so v preteklem mandatu imenovali delovno skupino za področje predpisovanja medicinske konoplje in kanabinoidov.
"Ta delovna skupina je pripravila prvo poročilo, sodelovala pri prvem izobraževalnem modulu za zdravnike in na razširjene strokovne kolegije naslovila prošnje, da za svoja področja delovanja napišejo indikacije in kontraindikacije za uporabo medicinske konoplje in farmacevtskih preparatov," so sporočili z zdravniške zbornice.
Delovna skupina je po njihovih besedah predlagala tudi, da zavarovalnica v celoti plača storitve zdravljenje z medicinsko konopljo in farmacevtskimi preparati.
Omenjeno poročilo so člani skupine pripravili avgusta 2016, medtem ko v tem mandatu v zvezi z medicinsko konopljo na zbornici trenutno ne deluje nobena delovna skupina, so še sporočili z zdravniške zbornice.
18