Kdo so mladi, ki nasprotujejo legalizaciji konoplje?

V največji vladni stranki SMC so v sodelovanju s podmladkom stranke in Piratsko stranko Slovenije v začetku februarja v parlamentarni postopek vložili predlog zakona o kanabisu in izdelkih z višjo vrednostjo THC. 

Predlagatelji se poleg uporabe konoplje v rekreativne namene zavzemajo tudi za gojenje konoplje na površini do treh kvadratnih metrov. Hkrati bi s sistemom licenc za gojenje, pridelavo, predelavo in prodajo konoplje vzpostavil potrebno regulacijo in nadzor na trgu.

Mladi nasprotujejo gojenju konoplje v psihoaktivne namene

Če bo omenjeni predlog dobil podporo in zaživel, bi uporabniki na trgu lahko zakonito kupili konopljo in iz nje proizvedene izdelke. Temu med drugim nasprotujejo tudi mladi, združeni v mladinske organizacije, ki so najbolj kritični do tega, da predlagani zakon opredeljuje gojenje konoplje v psihoaktivne namene.

"Psihoaktivna uporaba konoplje oziroma snovi, ki vsebujejo THC, povzroča odvisnost in druge zdravstvene težave. Bojimo se, da bodo posledice tega večje, kot se trenutno govori in predstavlja v javnosti," opozarja Andrej Martin Vujkovac iz Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija. 

Kot poudarjajo v združenju Brez izgovora, nasprotujejo zlasti uporabi konoplje v psihoaktivne namene. Foto: Reuters

Politika mladim in najstnikom posreduje napačno sporočilo

Kot poudarjajo v omenjeni mladinski organizaciji, je v Sloveniji delež 15-letnikov, ki so kadarkoli poskusili kanabis oziroma konopljo v psihoaktivne namene, v zadnjih desetih letih narasel za več kot deset odstotkov in danes znaša skoraj 25 odstotkov. 

Ko gre za odvisnost in zasvojenost, so po besedah Vujkovaca najbolj ranljivi in dovzetni prav mladi: "Znanstvene raziskave dokazujejo, da ima težave z zasvojenostjo od devet do deset odstotkov ljudi, ki uživajo kanabis. Pri mladih do 16. leta je odstotek večji in znaša do 17 odstotkov."

V omenjeni mladinski organizaciji so zato zaskrbljeni, da se bodo negativni trendi v prihodnosti še stopnjevali. "Dodatno težavo predstavlja to, da politika prikimava tem trendom, mladi pa tako dobivajo napačno sporočilo, da gre za izdelek, ki je varen. To ni res," poudarja Vujkovac.

V javnosti se zlorablja potenciale industrijske in medicinske konoplje

Pozive mladih proti tovrstni legalizaciji konoplje podpirajo tudi druge nevladne organizacije, ki opozarjajo, da ohlapne in nestrokovne javne razprave o konoplji vplivajo na to, da zlasti mladi na konopljo gledajo vedno bolj pozitivno in čedalje manj negativno. 

Po besedah direktorja Inštituta Utrip in vodje omrežja Preventivna platforma Mateja Koširja bi v Sloveniji morali strogo ločiti razpravo o različnih vidikih konoplje. Ugotavlja namreč, da se z namenom legalizacije konoplje za osebno uporabo in tržne namene v Sloveniji pogosto zlorablja potenciale medicinske in industrijske konoplje.

Direktor Inštituta Utrip Matej Košir poudarja, da se v javnih razpravah z namenom legalizacije konoplje pogosto zlorabljajo potenciali medicinske in industrijske konoplje. Foto: STA ,

"Stanje glede uporabe konoplje med mladimi se slabša tudi zato, hkrati pa narašča število s tem povezanih težav, na primer zastrupitev. Z legalizacijo bi se razmere bistveno poslabšale," poudarja Košir.

Tako kot Vujkovac tudi Košir kot ranljivo skupino pri omenjenem problemu izpostavlja mlade, ki v dobi odraščanja niso dovzetni le za uporabo konoplje, ampak tudi za druge oblike tveganega vedenja: "To je normalni del biološkega razvoja. Najstniki v dobi odraščanja iščejo nove izzive, hrepenijo po vznemirjenju in konoplja zagotovo spada v ta segment."

Politika jih ne zanima, vodi jih skrb za javno zdravje

Po besedah Vujkovaca je združenje Brez izgovora nepolitično, prevladujoči interes, ki jih vodi v razpravah o konoplji, pa je po njegovih besedah skrb za javno zdravje: "Naš interes je javno zdravje. Skrbi nas, da bodo posledice tega za javno zdravje večje, kot se trenutno govori. Mlade želimo na ta način zaščititi ne glede na politično stranko ali politično agendo."

Da so pri razpravah o legalizaciji konoplje neodvisni od vsakodnevnih političnih igric, poudarja tudi Košir: "Naše vodilo v vseh razpravah na temo javnega zdravja so izključno znanost, raziskave, krepitev javnega zdravja in preprečevanje oblik, ki bi temu škodile. Večkrat smo že prišli v nasprotje z različnimi strankami, tukaj nas vsi bodisi marajo bodisi ne marajo." 

Po besedah Koširja v preventivne programe na osnovnih šolah že vključujejo vsebine o konoplji. Foto: STA ,

Tako v združenju Brez izgovora kot tudi na Inštitutu Utrip se ukvarjajo s preventivo vseh oblikah zasvojenosti. Kot poudarja Košir, ohlapnejši odnos otrok do konoplje v zadnji triadi osnovne šole pogosto vpliva na samopreventivo.

"Polemike učencev z učitelji glede zdravilnosti konoplje se že pojavljajo, zato v svoje preventivne programe že vključujemo tudi vsebine, ki so namenjene konoplji in odzivanju na takšne razprave," pojasnjuje Košir.

Podprli predlog za 19-odstotno zvišanje trošarin za tobak

Omenjeni nevladni organizaciji sta ob koncu januarja v okviru Koalicije nevladnih organizacij za preprečevanje zasvojenosti predstavili in podprli tudi novelo zakona o trošarinah, s katero predlagajo 19-odstotno zvišanje trošarine na tobačne izdelke. 

"Tobak je eno od področij, na katerem smo dejavni, in se že več let trudimo, da bi zakonodaja na tem področju napredovala. V Sloveniji se je v zadnjih letih delno zgodilo to, ampak zgodba s tem ni končana in zadevo se trudimo pripeljati naprej," pojasnjuje Vujkovac.

Na vprašanje, ali je vlada naklonjena njihovemu predlogu, Košir odgovarja, da se ministrstvo za finance na njihovo pobudo še ni odzvalo. "Mi smo jim pred kratkim ponovno poslali poziv, da se odzovejo, vendar pa od njih odziva od takrat še nismo prejeli," dodaja Košir.