Ponedeljek, 5. 3. 2018, 16.13
6 let, 8 mesecev
Kdo so mladi, ki nasprotujejo legalizaciji konoplje?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,17
50
Potem ko so v SMC v parlamentarni postopek vložili predlog zakona, ki dovoljuje uporabo konoplje za osebne namene ter prodajo in omogoča gojenje majhnih količin konoplje doma, so se oglasili mladi, ki nasprotujejo tovrstni legalizaciji konoplje. V mladinskem združenju Brez izgovora so proti gojenju konoplje v psihoaktivne namene in opozarjajo na škodljive posledice nove ureditve za mlade.
V največji vladni stranki SMC so v sodelovanju s podmladkom stranke in Piratsko stranko Slovenije v začetku februarja v parlamentarni postopek vložili predlog zakona o kanabisu in izdelkih z višjo vrednostjo THC.
Predlagatelji se poleg uporabe konoplje v rekreativne namene zavzemajo tudi za gojenje konoplje na površini do treh kvadratnih metrov. Hkrati bi s sistemom licenc za gojenje, pridelavo, predelavo in prodajo konoplje vzpostavil potrebno regulacijo in nadzor na trgu.
Vam bodo poslanci omogočili, da boste lahko marihuano kadili legalno?
Boste lahko doma kmalu gojili in kadili marihuano?
To je država, ki je Evropo preplavila z mamili
Mladi nasprotujejo gojenju konoplje v psihoaktivne namene
Če bo omenjeni predlog dobil podporo in zaživel, bi uporabniki na trgu lahko zakonito kupili konopljo in iz nje proizvedene izdelke. Temu med drugim nasprotujejo tudi mladi, združeni v mladinske organizacije, ki so najbolj kritični do tega, da predlagani zakon opredeljuje gojenje konoplje v psihoaktivne namene.
"Psihoaktivna uporaba konoplje oziroma snovi, ki vsebujejo THC, povzroča odvisnost in druge zdravstvene težave. Bojimo se, da bodo posledice tega večje, kot se trenutno govori in predstavlja v javnosti," opozarja Andrej Martin Vujkovac iz Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija.
Kot poudarjajo v združenju Brez izgovora, nasprotujejo zlasti uporabi konoplje v psihoaktivne namene.
Politika mladim in najstnikom posreduje napačno sporočilo
Kot poudarjajo v omenjeni mladinski organizaciji, je v Sloveniji delež 15-letnikov, ki so kadarkoli poskusili kanabis oziroma konopljo v psihoaktivne namene, v zadnjih desetih letih narasel za več kot deset odstotkov in danes znaša skoraj 25 odstotkov.
Ko gre za odvisnost in zasvojenost, so po besedah Vujkovaca najbolj ranljivi in dovzetni prav mladi: "Znanstvene raziskave dokazujejo, da ima težave z zasvojenostjo od devet do deset odstotkov ljudi, ki uživajo kanabis. Pri mladih do 16. leta je odstotek večji in znaša do 17 odstotkov."
V omenjeni mladinski organizaciji so zato zaskrbljeni, da se bodo negativni trendi v prihodnosti še stopnjevali. "Dodatno težavo predstavlja to, da politika prikimava tem trendom, mladi pa tako dobivajo napačno sporočilo, da gre za izdelek, ki je varen. To ni res," poudarja Vujkovac.
V SMC medtem poudarjajo, da statistični podatki kažejo, da prohibicija ne prinaša pozitivnih trendov in zato ni rešitev. "Skrajni čas je, da to področje uredimo in to je tudi osnovni namen vloženega zakona. Legalizacija bi prinesla tudi vso potrebno regulacijo in ravno to je bil ključen pogoj, da smo se odločili za vložitev zakona," so poudarili v SMC. Dodali so, da bo odločitev o zakonu po vsej verjetnosti padla v aprilu.
V Piratski stranki Slovenije podobno kot v SMC poudarjajo, da bi legalizacija in regulacija konoplje glede na izkušnje iz tujine zmanjšala porabo med mladimi: "Ravno dramatični porast porabe kanabisa med mladimi in njegova velika dostopnost dokazujeta spodletelost prohibicije. Zato Pirati zagovarjamo čimprejšnjo legalizacijo in regulacijo, ki v nasprotju s prohibicijo dokazano obrača trend uporabe med mladimi," so na kritike odgovorili v Piratski stranki.
"Pirati smo zakon začeli pripravljati že aprila lani. Vložili smo ga, ko smo našli dovolj politične podpore. Volitve so nam, glede na to, da se ureditev področja konoplje obljublja že predolgo, pomagale prisiliti politiko, da preide od besed k dejanjem," so še dodali.
V javnosti se zlorablja potenciale industrijske in medicinske konoplje
Pozive mladih proti tovrstni legalizaciji konoplje podpirajo tudi druge nevladne organizacije, ki opozarjajo, da ohlapne in nestrokovne javne razprave o konoplji vplivajo na to, da zlasti mladi na konopljo gledajo vedno bolj pozitivno in čedalje manj negativno.
Po besedah direktorja Inštituta Utrip in vodje omrežja Preventivna platforma Mateja Koširja bi v Sloveniji morali strogo ločiti razpravo o različnih vidikih konoplje. Ugotavlja namreč, da se z namenom legalizacije konoplje za osebno uporabo in tržne namene v Sloveniji pogosto zlorablja potenciale medicinske in industrijske konoplje.
Direktor Inštituta Utrip Matej Košir poudarja, da se v javnih razpravah z namenom legalizacije konoplje pogosto zlorabljajo potenciali medicinske in industrijske konoplje.
"Stanje glede uporabe konoplje med mladimi se slabša tudi zato, hkrati pa narašča število s tem povezanih težav, na primer zastrupitev. Z legalizacijo bi se razmere bistveno poslabšale," poudarja Košir.
Tako kot Vujkovac tudi Košir kot ranljivo skupino pri omenjenem problemu izpostavlja mlade, ki v dobi odraščanja niso dovzetni le za uporabo konoplje, ampak tudi za druge oblike tveganega vedenja: "To je normalni del biološkega razvoja. Najstniki v dobi odraščanja iščejo nove izzive, hrepenijo po vznemirjenju in konoplja zagotovo spada v ta segment."
Politika jih ne zanima, vodi jih skrb za javno zdravje
Po besedah Vujkovaca je združenje Brez izgovora nepolitično, prevladujoči interes, ki jih vodi v razpravah o konoplji, pa je po njegovih besedah skrb za javno zdravje: "Naš interes je javno zdravje. Skrbi nas, da bodo posledice tega za javno zdravje večje, kot se trenutno govori. Mlade želimo na ta način zaščititi ne glede na politično stranko ali politično agendo."
Da so pri razpravah o legalizaciji konoplje neodvisni od vsakodnevnih političnih igric, poudarja tudi Košir: "Naše vodilo v vseh razpravah na temo javnega zdravja so izključno znanost, raziskave, krepitev javnega zdravja in preprečevanje oblik, ki bi temu škodile. Večkrat smo že prišli v nasprotje z različnimi strankami, tukaj nas vsi bodisi marajo bodisi ne marajo."
Po besedah Koširja v preventivne programe na osnovnih šolah že vključujejo vsebine o konoplji.
Tako v združenju Brez izgovora kot tudi na Inštitutu Utrip se ukvarjajo s preventivo vseh oblikah zasvojenosti. Kot poudarja Košir, ohlapnejši odnos otrok do konoplje v zadnji triadi osnovne šole pogosto vpliva na samopreventivo.
"Polemike učencev z učitelji glede zdravilnosti konoplje se že pojavljajo, zato v svoje preventivne programe že vključujemo tudi vsebine, ki so namenjene konoplji in odzivanju na takšne razprave," pojasnjuje Košir.
Podprli predlog za 19-odstotno zvišanje trošarin za tobak
Omenjeni nevladni organizaciji sta ob koncu januarja v okviru Koalicije nevladnih organizacij za preprečevanje zasvojenosti predstavili in podprli tudi novelo zakona o trošarinah, s katero predlagajo 19-odstotno zvišanje trošarine na tobačne izdelke.
"Tobak je eno od področij, na katerem smo dejavni, in se že več let trudimo, da bi zakonodaja na tem področju napredovala. V Sloveniji se je v zadnjih letih delno zgodilo to, ampak zgodba s tem ni končana in zadevo se trudimo pripeljati naprej," pojasnjuje Vujkovac.
Na vprašanje, ali je vlada naklonjena njihovemu predlogu, Košir odgovarja, da se ministrstvo za finance na njihovo pobudo še ni odzvalo. "Mi smo jim pred kratkim ponovno poslali poziv, da se odzovejo, vendar pa od njih odziva od takrat še nismo prejeli," dodaja Košir.
50