SiolNET. Novice Slovenija
0,75

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Ministrici našli skupni jezik in denar za pokritje minusa v bolnišnicah

0,75

termometer

Mateja Vraničar Erman in Zdenka Kolar Celarc
Foto: STA

Vlada bo do konca avgusta pripravila in sprejela ukrepe za finančno in poslovno stabilnost bolnišnic in za poplačilo 170-milijonskih neporavnanih zapadlih obveznosti.

To je po današnji seji vlade, na kateri so se seznanili z analizo vzrokov za primanjkljaje javnih zavodov v zdravstvu, povedala ministrica za zdravstvo Milojka Kolar Celarc.

"Aktivnosti nadaljujemo naslednji teden. Verjamem, da bomo našli rešitev in da bomo imeli v septembru že načrt in denar za poplačilo najbolj kritičnih obveznosti," je pojasnila. Po njenih informacijah ni kakšne velike verjetnosti, da bi se zgodile izvršbe, od vlade pa je dobila zagotovilo, da bo v septembru na vrsti operacionalizacija ukrepov. 

Vlada je po njenih besedah potrdila razloge za slabo stanje v javnih zdravstvenih zavodih, predvsem bolnišnicah. "Ugotovila je tudi, da je takšno stanje posledica varčevalnih ukrepov, sprejetih v preteklosti, ki niso bili dovolj premišljeni in selektivni."

Vlada se je seznanila z analizo o vzrokih za rdeče številke v bolnišnicah in soglašala, da se do konca avgusta pripravi načrt ukrepov za sanacijo zdravstvenega sistema. Vlada se je seznanila z analizo o vzrokih za rdeče številke v bolnišnicah in soglašala, da se do konca avgusta pripravi načrt ukrepov za sanacijo zdravstvenega sistema. Foto: Matej Leskovšek Ko je vlada Mira Cerarja začela mandat, je bilo za več kot 130 milijonov evrov neporavnanih izgub in malo manj kot sto milijonov evrov neporavnanih zapadlih obveznosti, je povedala ministrica. V letu 2015 so bolnišnice poslovale razmeroma dobro, skoraj brez izgub, saj je bilo bistveno več prilivov v zdravstveno blagajno.

Vendar so se v lanskem letu pogoji poslovanja močno poslabšali. Za to sta dva razloga:

  • ni bilo mogoče začasno dvigniti cen zdravstvenih storitev in
  • izplačila bolniških nadomestil so se povečala za 76 milijonov evrov.

Zakaj so bolnišnice v rdečih številkah

Glavni poudarki analize so:

- Slovenija se po kakovosti zdravstva in njegovi dostopnosti uvršča v boljšo polovico oziroma celo v sam vrh.

- V letu 2015 smo za zdravstvo porabili manj kot dva tisoč evrov na prebivalca, medtem ko se je v EU ta številka približala 2.800 evrom. Od leta 2010 se je obseg denarja, ki ga porabimo za zdravstvo, povečal za manj kot 300 evrov na prebivalca.

- UKC Ljubljana, UKC Maribor in druge velike zdravstvene ustanove, ki jih dušijo rdeče številke iz preteklosti, so v lanskem letu še poglobili izgubo in dosegli enega od najslabših rezultatov do zdaj.

- Glavni razlogi za slabo finančno stanje bolnišnic so napredovanja zdravnikov v višje plačne razredevišanje stroškov za zdravila in zdravstveni material ter premalo financirani programi zdravstvenih storitev, ki jih plačuje zdravstvena blagajna.

Bolnišnica, soba Foto: Thinkstock - Da bi v letih od 2009  zagotovili finančno vzdržnost ZZZS, so v kriznem obdobju večkrat linearno zniževali cene zdravstvenih storitev ne glede na finančno uspešnost posameznih bolnišnic. Do lani so prihranili 1,55 milijarde evrov.

- Kljub večanju obsega in števila programov so potrebe po zdravstvenih storitvah presegale pogodbene vrednosti, ki jih je plačal ZZZS. Samo v bolnišnicah so v letih od 2008 do 2016 opravili za 580 milijonov evrov neplačanih zdravstvenih storitev.

Med ukrepi ni zniževanja stroškov dela

Ministrstvo za zdravje je pripravilo tudi seznam ukrepov, s katerimi bi izboljšali delovanje zdravstvenega sistema oziroma dodatno zmanjšali odhodke zdravstvene blagajne.

Po naših informacijah bodo prihranke iskali na več področjih. Prvo so investicije, kjer bodo še naprej sistematično vlagali v objekte in izvajali skupne postopke nabave medicinske opreme. Drugo je skupno javno naročanje zdravil in medicinskih pripomočkov. In tretje je prenova obračunskih modelov, saj vsi deležniki zdravstvenega sistema ugotavljajo, da so storitve plačane nesorazmerno – nekatere premalo, nekatere sorazmerno preveč.

Kot kaže, se ukrepi za sanacijo bolnišnic ne dotikajo zdravnikov in drugih zaposlenih. Čeprav gre za njihove plače kar 911 milijonov evrov ali 35 odstotkov vsega denarja v zdravstveni blagajni, med ukrepi ni mogoče zaslediti zniževanja plač ali odpuščanja.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 29
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin