SiolNET. Novice Slovenija
2,95

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Ministrica Simona Kustec: Na tem področju smo zaspali

2,95

termometer

Simona Kustec
Foto: Ana Kovač

"Verjamem, da lahko vsaka družba, predvsem naša, ki je geografsko majhna, konkurira z znanjem. Zato pripravljamo prevetritev šolskega sistema, ki je zelo potrebna: živimo v času, kjer ne moremo konkurirati s tem učnim sistemom," je povedala ministrica Simona Kustec.

"Ta čas, ki ga je zaznamoval koronavirus, je še toliko bolj pokazal, da je potreba po prevetritvi šolskega sistema še kako potrebna in ravno zdaj se sestaja strokovna skupina, ki pripravlja koncept učnih načrtov," je na spletnem poslovnem zajtrku AmCham z naslovom Nadgradimo veščine za poklice prihodnosti – šolski sistem in delovna mesta kot središče potrebnih znanj izpostavila šolska ministrica Simona Kustec.

Kaj je tisto, kar v slovenskem šolskem sistemu manjka?

"Šole so se zaprle, ker se je na ta način želelo ohraniti zdravje, in znanje je bilo treba do učencev posredovati na drugačen način," je povedala ministrica in dodala, da sta bila prva dva tedna po zaprtju šol najbolj polna izzivov, saj je bilo treba hitro reagirati.

Odziv šol je bil pozitiven, več kot tretjina šol se je odzvala takoj, po njenih besedah se premalo govori o tem, kako so skupaj stopili dijaki, študenti, učitelji, ravnatelji, hišniki, vse podporno osebje … "Izkazalo se je, da smo empatični," je še dodala.

Izkazalo pa se je tudi, da učenci, dijaki, študentje določene stvari razumejo drugače, hitro so se prilagodili. "Digitalizacija je pokazala, da smo zaspali pri podajanju teh znanj. Vrednote in pričakovanja generacij so drugačni, njihova realnost je drugačna in zato verjamem, da pri prehodu na digitalno izobraževanje niso bili v stresu," je povedala Kustečeva. 

Simona Kustec Novice Ministrica Simona Kustec: Še danes ne razumem, kdo in zakaj je to zakuhal

Predmeti, ki manjkajo v šolskem sistemu, so …

Ministrica je napovedala okrepitev temeljnih znanj in poudarila, da sta predmeta, kot sta informatika in računalništvo, usmerjena v koncept programiranja. "Mi pa danes potrebujemo predmet, kjer bo veščina digitalnega znanja. Najprej se moramo začeti pogovarjati, zakaj ta znanja sploh potrebujemo, zakaj na primer potrebujemo umetno inteligenco, kaj so digitalne veščine, nato pa to smiselno uvesti v šolski sistem," pojasnjuje, saj po njenih besedah nimajo vsi otroci želje, da bi na ta način dojemali svet, oni pa so tisti, ki se bodo odločali, kateri vidiki so jim blizu in v katere se želijo poglabljati. 

Izpostavila je tudi, da se vs večja potreba po računalničarjih in informatikih kaže tudi pri vpisih na fakultete, saj so želje vedno večje, kot pa je razpisanih mest. Vlada pa je dosegla, da je bilo število vpisnih mest za naslednje študijsko leto na fakulteti povečano.

Bistveno je, da se lotimo tega problema, da bomo uspešni iskalci dela, ugotavlja generalna direktorica Microsofta Slovenija Barbara Domicelj. Bistveno je, da se lotimo tega problema, da bomo uspešni iskalci dela, ugotavlja generalna direktorica Microsofta Slovenija Barbara Domicelj.

Ali bodo roboti ukradli delovna mesta?

Potreba po človeškem faktorju ni izginila, zatrjuje generalna direktorica Microsofta Slovenija Barbara Domicelj, čeprav bodo nekatera delovna mesta ukinjena, hkrati pa nastajajo nova. Ali je pred nami obdobje izključenosti? "Ne, zagotovo bodo prizadete panoge, kot so transport, rudarstvo, gradbeništvo … Na drugi strani pa se po nekaterih ocenah v prihodnje odpira 97 milijonov novih delovnih mest, po naših ocenah celo 149 milijonov novih delovnih mest, ki bodo seveda drugačna, na nek način pa povezana," odgovarja Domicljeva.

Poklici, ki so in bodo vedno bolj iskani, so tako tisti, ki se ukvarjajo z analizo in razumevanjem podatkov, delom z umetno inteligenco, področje razvoja aplikacij, strokovnjaki za robotiko, informacijsko varnost in podobno, izpostavlja Domicljeva in dodaja, da je najbolj pomembno "opolnomočenje vseh nas, da bomo med iskanimi". Potreben je torej napredek, ki bo vključeval vse, potrebna je opremljenost z znanji, ki bodo omogočila konkurenčnost.

Kljub temu, da se poudarjata tehnologija in digitalizacija, pa ni zanemarljivo dejstvo, da raziskave kažejo, da je še vedno potrebnih vsaj 30 do 40 odstotkov t. i. mehkih veščin. Gre za veščine, ki niso izmerljive, kot so na primer analitično mišljenje, komunikacija, vodenje, in to so veščine, ki jih delodajalci tudi iščejo. Po besedah Barbare Domicelj se ne sme pozabiti na to področje v obdobju izobraževanja, saj je pomembno, kako so mladi med drugim sposobni aktivnega učenja, obvladovanja stresa in prilagodljivosti. 

Avtomatizacija ali človeški faktor? Avtomatizacija ali človeški faktor?

Slovenija: avtomatizacija ali človeški faktor?

Direktorica Microsofta Slovenija ugotavlja, da se je v času koronavirusa Slovenija dobro odrezala in ni bilo velikega upada delovnih mest. Ocenjuje pa, da je četrtina delovnih mest v Sloveniji v prihodnje ogroženih zaradi avtomatizacije, prav tako bo okrepljena digitalizacija delovnih mest, nastajajo pa tudi nova delovna mesta. "Bistveno je, da se lotimo tega problema, da bomo uspešni iskalci dela," dodaja in tako tudi utemeljuje odločitev, da so se tudi v njihovem podjetju odločili za izobraževanja na področju digitalnih znanj za delovna mesta prihodnosti.

Človeški faktor je pomemben!

Boris Horvat iz Abeliuma, gre za visokotehnološko podjetje, specializirano za izvajanje raziskav na področju zahtevnih problemov v gospodarstvu in industriji, izpostavlja, da težave, s katerimi pridejo naročniki, pogosto niso tisto, kar je pričakovano. "Izkaže se, da je pogosto zdrava kmečka pamet tista, ki težavo reši. Je pa pomembno, da se primer najprej poskuša rešiti v praksi, da se ga razume, nato se poiščejo rešitve, ki so smiselne, se poišče podobne primere v tujini. Včasih se izkaže, da je težava čisto drugje in vedno zasledujemo cilj, da so vsi zadovoljni, tako naročniki kot tudi uporabniki," potek dela pojasnjuje Horvat.

Boris Horvat zagotavlja, da človeški faktor kljub umetni inteligenci, digitalizaciji in tehnologiji ostaja pomemben. Boris Horvat zagotavlja, da človeški faktor kljub umetni inteligenci, digitalizaciji in tehnologiji ostaja pomemben. Foto: STA

Čeprav je podjetje usmerjeno visokotehnološko, Horvat ugotavlja, da je človeški faktor še kako pomemben.

"Umetna inteligenca je zelo širok pojem in ni nujno, da nekaj, kar deluje na paradižnikih, deluje tudi na dijakih. Umetno inteligenco doziramo po korakih, pravimo, da gre za pametne storitve, ki zmanjšajo kompleksnost sistema. Kje so ljudje pri umetni inteligenci? Matematiki poznamo izrek o nepopolnosti, in sicer da ne obstaja formalen sistem, ki bi bil ponovljiv in popoln. In takrat pride človek, ki razširi znanje. Poznamo super orodja za primere, smo pa ljudje pomembni, brez tega ne gre," je še povedal Hrovat.

V šolah je pomanjkanje poučevanja teh znanj

Andrej Brodnik s fakultete za računalništvo in informatiko je poudaril, da je v osnovnih in srednjih šolah premalo poudarka na poučevanju znanja računalništva in informatike. Dejal je, da se v drugih državah temu področju namenja veliko več pozornosti in posledično se lahko zgodi, da naši otroci ne bodo konkurenčni na svetovnem trgu delovne sile. 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 7
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin