Torek, 10. 3. 2015, 15.24
8 let, 7 mesecev
Minister Mramor o vprašanju honorarjev: Nismo več v komunizmu
Moramo se zavedati, da smo zdaj v tržni ekonomiji, nismo več v komunizmu, je dejal minister, ki je zaradi honorarjev tudi sam pod drobnogledom javnosti.
Dodal je, da ne ve, ali sploh še ima vso dokumentacijo, saj so se določeni roki, do katerih je treba hraniti podatke, že iztekli. "Nisem pričakoval, da bom to sploh potreboval," je dejal.
"Moramo se zavedati, da smo zdaj v tržni ekonomiji. V tržni ekonomiji pač poskušamo razviti največjo mogočo kakovost in jo ponuditi trgu. Nismo več v komunizmu," je poudaril.
Minister zavrača ugibanja, da so v ozadju aktualni kadrovski postopki. Sistem Supervizor je bil nadgrajen, podatki so prišli v javnost. Ali so ustrezni ali ne, se bo po moje še razčiščevalo, tako metodologija kot korektnost prikaza, ne glede na vir financiranja, je pojasnil. "To je to. Ne vidim drugih povezav," je še povedal Mramor.
Ta prizadevanja so po njegovih besedah prispevala k povezavi fakultete z gospodarstvom ter k zagotavljanju kakovosti, ki je bila na primer potrebna za evropsko in ameriško akreditacijo, za kar so bila sicer javna sredstva prepičla.
Kot tretji cilj pa je Mramor izpostavil zagotovitev najboljših možnih kadrov, ki so dobro plačani in ne odidejo v tujino. "Kakovostni učitelji na fakulteti lahko dobijo v tujini vsaj še enkratno plačilo tega, kar dobijo tukaj. Zelo veliko mladih, in to najboljših kadrov, odhaja. Treba jim je zagotoviti možnost, da tudi doma zaslužijo. S tem ni nič narobe," je še poudaril.
Tudi sam sistem se ministru ne zdi sporen. "Ta sistem je normalen, imajo ga tudi drugje," je poudaril Mramor. "Kolegi v Ameriki imajo petek zase in se lahko ves dan ukvarjajo s tržno dejavnostjo, mi smo pa pač delali popoldne, pa sobote in nedelje," je ponazoril.
Povsod po svetu je tako urejeno, da odlične strokovnjake na posameznem področju spodbujajo, da ne učijo in raziskujejo samo v okviru fakultete, ampak da se čim bolj udeležujejo projektov zunaj fakultete in delajo zraven za trg, je še pojasnil.
Ekonomska fakulteta je po Mramorjevih besedah v njegovem času s temi dejavnostmi zagotavljala od 10 do 60 odstotkov dohodkov, ki jih je usmerjala v kakovost, v tuje profesorje, ki jih je imela takrat 82, v opremo, za katero ni bilo javnega denarja, in za stavbo.