Četrtek, 16. 12. 2021, 14.35
2 leti, 11 mesecev
Milan Kučan prišel na ustavno sodišče #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,57
64
Na Ustavnem sodišču je danes slovesnost ob dnevu ustavnosti, na katero je prišel tudi nekdanji predsednik republike Milan Kučan. Zadnja leta Kučana na takšne slovesnosti niso vabili. Prakso so spremenili. Po neuradnih podatkih se je Kučan prejšnjemu predsedniku Rajku Knezu na neki slovesnosti pritožil, zakaj ga ne vabijo, in ustavni sodniki so odločili, da ne bodo več vabili le zdajšnjega predsednika republike in tistega pred njim. V primerjavi s prejšnjimi leti, ko so bili govorniki na slovesnosti ob dnevu ustavnosti mednarodno priznani pravniki, je letošnji govornik filozof Tine Hribar.
Po prejšnjih pravilih bi bila povabljena le Borut Pahor in Danilo Türk. Slovesnost na ustavnem sodišču je tokrat posebna, ker mineva 30 let, odkar smo dobili ustavo demokratične republike.
Kučan je imel pomembno vlogo v prejšnjem totalitarnem režimu in po osamosvojitvi v novi državi, v kateri je bil po novi ustavni ureditvi dvakrat izvoljen za predsednika republike. Ustavno sodišče pa svoje prakse vabljenja ni spremenilo za druge, ki so imeli pomembno vlogo pri nastanku države in nastanku nove ustavne ureditve, ki je odpravila socialistično diktaturo. Vabila, kot je potrdil generalni sekretar ustavnega sodišča Sebastian Nerad, niso poslali predsedniku vlade, ki je osamosvojitev in prehod v novo ureditev izpeljala, Lojzetu Peterletu (takrat SKD).
Jerovšek: Do zdaj so me vabili. Letos me niso.
Zaradi epidemije covid-19 so na današnjo slovesnost na ustavnem sodišču povabili manj gostov. "Število gostov smo zmanjšali na približno 40 oseb, kar je ena tretjina gostov, ki se slavnostne seje udeležijo v običajnih zdravstvenih razmerah," so nas obvestili z ustavnega sodišča. Dodaten prostor za Kučana so našli, ker je bilo med gosti, celo med nekdanjimi ustavnimi sodniki, nekaj odpovedi tudi zaradi ravnanja ustavnega sodišča v zadnjem letu.
Tone Jerovšek je opozoril, da kot nekdanji predsednik ustavnega sodišča letos vabila sploh ni dobil: "Prej sem ga vsako leto. Tudi poklicali so me. Letos me pa niso." Jerovšek pa je včeraj šel na slovesnost v državni zbor ob 30. obletnici sprejetja nove ustave, na katero sta ga povabila predsednik DZ Igor Zorčič in predsednik ustavne komisije Dejan Židan (SD). "Ponosen sem, da sem sodeloval pri nastajanju ustave," je povedal Jerovšek in dodal, da osebno ni prizadet, ker ga na ustavno sodišče niso več povabili. "Očitno so sklepali, da me ne zanima, ker že prejšnja leta nisem prihajal." Jerovšek je dodal, da letos, tudi če bi ga vabili, na dogodek ne bi šel, ker večina na ustavnem sodišču po njegovem mnenju postaja "politikantska združba, ki prevzema funkcije vlade ter ogroža življenje in zdravje ljudi".
Peterleta niso vabili in ga še naprej ne vabijo
"S sodbami v času epidemije ne varujejo ustavnosti in zakonitosti, ne varujejo pravic državljanov, nad vrednoto zdravja in življenja so postavili pravico do neprijavljenih zborovanj in protestov," je menil Jerovšek in dodal, da je podobno zadnje mesece menilo več nekdanjih ustavnih sodnikov.
Iz ustavnega sodišča so, ko smo prosili za pojasnilo, zakaj niso vabili nekdanjega predsednika ustavnega sodišča, pojasnili:
"Na slovesnost v 'normalnih' letih vabimo vse nekdanje ustavne sodnike. Dr. Jerovšek že dolga leta ni več prihajal na to slovesnost (in seveda tudi nekateri drugi nekdanji sodniki ne), ne v tej sestavi ne v prejšnjih sestavah. Letos smo zaradi manjšega števila vabljenih (le ena tretjina običajnega števila) predhodno stopili v stik z vsemi nekdanjimi sodniki, katerih kontakte imamo. Nekateri se sploh niso odzvali, drugi so se izrecno opravičili. Vabilo so nato dobili samo tisti, ki so udeležbo izrecno potrdili. S komer nismo mogli stopiti v stik oziroma kdor je sporočil, da na slovesnost ne bo prišel, vabila ni dobil, temveč smo vabili druge, ki so običajno vabljeni. Ob že tako majhnem številu vabljenih ne bi bilo primerno, če bi imeli še dodatne prazne stole."
Spremenjeno prakso in vabilo nekdanjemu predsedniku republike Kučanu pa je generalni sekretar Nerad, ko smo preverjali neuradne informacije, povzel tako: "V skladu s protokolarnimi običaji in upoštevajoč prakso pri primerljivih državnih proslavah je Ustavno sodišče pred časom sklenilo, da se na slovesnost ob dnevu ustavnosti povabi tudi prvega predsednika Republike Slovenije." Na vprašanje, ali so v skladu s temi običaji vabili tudi predsednika prve vlade Lojzeta Peterleta, pa: "V preteklosti ni bil in glede tega letos ni sprememb."
Slavnostni govornik na današnji slovesnosti je Tine Hribar, za katerega je znano, da deli stališča večine ustavnih sodnikov o prevelikem vladnem omejevanju svoboščin ljudi, ko je država v zadnjem letu poskušala omejiti širjenje epidemije. Predlog, da bi bil govornik nekdanji predsednik ustavnega sodišča Lovro Šturm, ki med nekdanjimi predsedniki te priložnosti še ni dobil, je bil, ko so prireditev pripravljali, zavrnjen.
Nekdanji predsednik ustavnega sodišča Šturm je v začetku tega meseca umrl.
Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je na včerajšnji slovesnosti ob 30-letnici slovenske ustave poudaril, da ta ostaja jamstvo za demokratično in svobodno državo, po kateri danes hrepenimo enako kot pred 30 leti. Ob tem je poudaril, da je demokratična ustava zrasla na temelju enotnosti Slovencev in Slovenk na plebiscitu leta 1990.
Na povabilo Zorčiča in predsednika parlamentarne ustavne komisije Dejana Židana so se slovesnosti v DZ udeležili tudi člani tedanje komisije Skupščine Republike Slovenije za ustavna vprašanja in člani strokovne skupine za pripravo delovnega osnutka nove slovenske ustave. Po besedah Zorčiča je ustava ob "sprejetju veljala za sodobno, tako po vsebini kot obsegu" prav po zaslugi komisije in strokovne skupine, s čimer so "procesu osamosvajanja zagotovili ne le legitimnost, temveč tudi legalnost".
"Slovenci smo si svojo državo vzeli s plebiscitarno voljo. Nikoli prej in morda nikoli kasneje ne bomo več tako enotni, kot smo bili 23. decembra 1990 na plebiscitu. Takšna zgodovinska enotnost ni bila zgolj posledica zavedanja edinstvene priložnosti za uresničitev najbolj pomembnega cilja slovenskega naroda. Enotnost je bila predvsem posledica sposobnosti ustvarjanja demokratičnega vzdušja, v katerem so skupni jezik našli predstavniki različnih političnih opcij in mnogoterih interesov civilne družbe. To je bil trden temelj, na katerem je zrasla tudi demokratična ustava," je dejal.
Poudaril je, da je "edino jamstvo za demokratično in svobodno državo, po kateri danes ne hrepenimo nič manj kot leta 1991, spoštovanje in dosledno izvajanje določil ustave in na njej temelječe zakonodaje". Čeprav ustavo opisuje kot živ organizem, bi bil za nadaljnje spremembe potreben "večji politični konsenz". (STA)
64