Med tednom sodniki, konec tedna mediatorji, je to združljivo?

Po pisanju Financ približno deset aktivnih sodnikov, ki na sodiščih po državi delijo pravico v sodnih dvoranah, ob rednem delu služi z mediacijami in arbitražami, ki jih opravlja zasebni neprofitni zavod ECDR. Zavod ECDR, februarja lani ga je ustanovila nekdanja notranja ministrica Katarina Kresal, je specializiran za reševanje potrošniških sporov, strokovno pomoč pa nudi tudi v gospodarskih, civilnih, delovnih in drugih sporih. Po besedah nekdanjega pravosodnega ministra Aleša Zalarja, ki prav tako sodeluje z ECDR-jem, z zavodom sodeluje približno 30 sodnikov, nekateri so upokojeni sodniki, drugi so nekdanji sodniki, ki zdaj delujejo v odvetništvu, okoli deset sodelavcev pa je aktivnih sodnikov. Ker zakon dovoljuje mediacijo pri sodišču ali izvajalcu alternativnega reševanja sporov le tedaj, ko je mediator poleg izpolnitve drugih pogojev opravil tudi program izobraževanja na ministrstvu za pravosodje, morajo biti vsi, ki sodelujejo z ECDR-jem, akreditirani kot mediatorji. Imen ne želijo razkriti Finance pišejo, da Zalar, ki z ECDR-jem sodeluje prek espeja, ustanovljenega lani po tem, ko je prenehal prejemati nadomestilo za opravljanje funkcije ministra, ni želel posredovati seznama z imeni aktivnih sodnikov, ki kot mediatorji sodelujejo z neprofitnim zavodom. Kot razloge za neobstoj seznama sodnikov je navedel, da gre za tehnične, ne vsebinske zadeve, saj naj bi prišlo do zapletov z informatizacijo. Imen aktivnih sodnikov, ki sodelujejo z ECDR-jem, prav tako ni razkrila direktorica zavoda Maja Lučić. Ob tem je navedla, da sodelovanje sodnikov v postopkih alternativnega reševanja sporov zakonsko izrecno opredeljuje in dovoljuje zakon o uravnoteženju javnih financ, ki dopolnjuje zakon o alternativnem reševanju sporov in med drugim določa: "Sodnik, ki je uvrščen na seznam, sme izvajati mediacijo le v sporu, v katerem ni pristojen za nobenega od sodnih postopkov, povezanih s tem sporom." Prvi mož vrhovnega sodišča ni za sodnike v ECDR-ju V strokovni javnosti so stališča o tem, ali je sodelovanje aktivnih sodnikov z ECDR-jem primerno, neenotna. Po pisanju Financ imajo nekateri tudi pomisleke. Tako naj bi predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša na prošnjo sodnikov vrhovnega sodišča Nine Betetto in Vlada Balažica glede mnenja o sodelovanju z ECDR-jem izrazil stališče, da je to nezdružljivo z opravljanjem sodniške funkcije na vrhovnem sodišču, a hkrati soglašal, da Betettova postane članica sveta za pravna vprašanja ECDR-ja, Balažic pa član etične komisije ECDR-ja. Obrazložitev: za takšno vrsto sodelovanja imenovana ne prejemata nobenega plačila ali drugih koristi. Med tednom sodniška služba, mediacija le ob koncih tedna Aleš Zalar je sicer pojasnil, da so vsi sodniki, ki sodelujejo z ECDR-jem, podali izjavo o tem, da so o sodelovanju z zavodom obvestili svoje nadrejene in da ni bil sprožen postopek, ki bi sodelovanje postavil pod vprašaj. V primerih, ko bi imel predsednik sodišča pomisleke o združljivosti redne sodniške funkcije in dela v ECDR-ju, bi moral o tem presoditi sodni svet. Sicer pa po mnenju nekdanjega pravosodnega ministra Zalarja zaradi sodelovanja z ECDR-jem redno sodniško delo nikakor ne sme trpeti, to bi bilo, pojasnjuje, sporno. Kot je seznanjen, vsi aktivni sodniki delajo za ECDR predvsem ob koncih tedna, ne med tednom, ko imajo redno službo, prav vsi pa naj bi imeli po njegovih besedah v reševanju pri ECDR-ju le po eno zadevo. Kot je za Finance dejal Zalar, naj bi v primerih, ko je sodnik z rednim delom preobremenjen ali bi ga bolj zapleten gospodarski postopek prek ECDR-ja preobremenil, takšno delo lahko oziroma celo moral odkloniti. Zalar je po pisanju Financ tudi opozoril, da je svet za etična vprašanja pri ECDR-ju, v katerem sta ob vrhovnem sodniku Balažicu še profesor Miro Cerar in odvetnik Andrej Razdrih, oblikoval posebno mnenje o združljivosti dela aktivnih sodnikov za ECDR, v katerem je ugotovil, da za delo ni zakonskih ovir, pri tem pa morajo biti izpolnjene določene zahteve, kot so opravljene redne sodniške dolžnosti, in to ne v minimalnem, temveč zaželeno celo v nadpovprečnem obsegu. Sodniško društvo naj bi se izreklo v kratkem Končno besedo o tem, ali je redno sodniško delo združljivo z delom v ECDR-ju, mora imeti po mnenju sveta ECDR-ja sodstvo samo. Tako naj bi svoje mnenje o tem vprašanju v kratkem izdal svet za sodniško etiko pri Slovenskem sodniškem društvu, je za Finance potrdila predsednica društva Janja Roblek. Do tedaj pa sta svoje sodelovanje z ECDR-jem zamrznila sodnika z okrožnega sodišča v Mariboru, medtem ko so na kranjskem sodišču nekateri sodniki izrazili interes, vendar se niso zaposlili na ECDR-ju, zanimivo pa je, pišejo Finance, da ima to sodišče sprejet program reševanja sodnih zaostankov iz gospodarskih in družinskih sporov. Da bosta z ECDR-jem sodelovali dve njihovi sodnici, so sicer časopisu potrdili na novogoriškem okrožnem sodišču. Po besedah Zalarja bi se obseg dela za ECDR v prihodnje lahko povečal, saj zakon predvideva, da bodo sodišča začela stranke obveščati tudi o zasebnih alternativah: "Sodišče lahko stranko obvesti, naj realno računa, da bo njena zadeva do glavne obravnave na sodišču prišla v dveh letih, in ji ponudi alternative, torej ponudnike mediacije. Šlo bi za informiranje, ne napotovanje." Kot dodaja nekdanji pravosodni minister, morajo pri tem veljati visoki standardi, saj se ne sme zgoditi, da bi sodni zaostanki začeli koristiti sodnikom pri alternativnih zaslužkih, so še zapisali pri Financah.