Četrtek, 6. 7. 2023, 20.36
10 mesecev
Maljevac se je sestal s pogajalsko skupino ESS
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,49
Minister Maljevac je na novinarski konferenci pretekli teden dejal, da se zaveda, da je socialni dialog zelo pomemben, a da so v časovni stiski.
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac in člani pogajalske skupine Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) za predlog zakona o dolgotrajni oskrbi so na današnjem sestanku našli nekaj skupnih imenovalcev o predlogu, ki pa se ne dotikajo ključnih točk, so za STA povedali na ministrstvu. Več bodo lahko sporočili v petek. Želijo namreč počakati, da jim socialni partnerji v petek pisno sporočijo usklajene sklepe.
Vlada je predlog potrdila 26. junija, a so bili sindikati in delodajalci ogorčeni. Predvideno je bilo namreč, da se bo pred dokončno potrditvijo predloga na vladi do njega opredelil Ekonomsko-socialni svet (ESS). Ker pa ta na seji 23. junija ni bil sklepčen, predloga niso mogli obravnavati.
Predstavniki delodajalcev, delojemalcev in vlade so na izredni seji ESS v torek poudarili pomen socialnega dialoga in zgladili nesoglasja, nastala po protestu delodajalcev zaradi neudeležbe premierja Roberta Goloba na seji ESS 23. junija. V tej luči je bil sklican tudi današnji sestanek s pogajalsko skupino ESS.
Delodajalci so že prej večkrat poudarili, da nasprotujejo morebitnim dodatnim obremenitvam plač. Po predlogu bi sredstva dobili tudi s prispevno stopnjo v višini enega odstotka tako za delavce kot za delodajalce in upokojence. Delavci in delodajalci bi prispevek plačali od bruto plač, upokojenci pa od neto pokojnin.
Sicer pa minister vidi zakonski predlog kot živ organizem, ki ga bo mogoče spreminjati tudi po sprejetju v DZ, je povedal v pogovoru, ki ga bo STA objavila konec tedna. Dopustil je možnost, da se s socialnimi partnerji ne bodo poenotili v vseh točkah, kar pa po njegovem mnenju niti ni glavni namen socialnega dialoga. Predvsem je namen socialnega dialoga v tem, da predlog predebatirajo in izluščijo odprte točke, je pojasnil.
Predlog zakona poleg prispevne stopnje predvideva širitev pri naboru pravic. Uvajali bi jih postopno do decembra 2025.
