Sreda, 26. 4. 2023, 22.09
1 leto, 8 mesecev
Maja opravlja redko službo: do zdaj je obravnavala več kot 80 parov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,52
2
Maja Henigman je IVF-koordinatorka in ima pomembno vlogo pri obravnavi neplodnega para, saj zastopa pacienta in njegove interese, ga usmerja ter mu zagotavlja čustveno in informativno podporo. Je torej vez med pacientom in zdravnikom specialistom v postopku zdravljenja neplodnosti s pomočjo umetne oploditve.
Kaj to sploh pomeni? "V praksi to pomeni, da par v Sloveniji stopi v stik z mano za uvodni posvet, na katerem gremo skupaj skozi diagnoze, dozdajšnje preiskave, preglede in morebitne postopke zdravljenja neplodnosti pri nas. Jaz posredujem vse potrebne informacije glede oblik zdravljenja neplodnosti na naši kliniki in kako pravzaprav ti različni postopki potekajo. Nato se začne priprava na uvodni posvet z našim primarijem – skupaj s parom izpolnimo vprašalnik za kliniko, po potrebi enega ali oba napotim na dodatne preiskave, za zdravnika nato pripravim temeljito anamnezo ter poudarim tiste najpomembnejše informacije," pojasnjuje Maja.
Vse te priprave omogočijo, da zdravnik par spozna, še preden se z njim sreča v živo. Maja je nato paru na voljo skozi celotno zdravljenje in po potrebi tudi kasneje.
"Morda se bo čudno slišalo, vendar sem vesela, da sem neplodnost doživela na lastni koži, kajti ta lastna izkušnja je razlog, da svoje delo opravljam tako dobro."
Zakaj zdravljenje v tujini?
Gre za pogosto vprašanje, ki ji ga postavljajo, ugotavlja sogovornica. Njen odgovor je, da v resnici obstaja zelo malo ali skoraj nič razlik v samih protokolih in zdravilih, ki se uporabljajo. So pa prisotne razlike v fleksibilnosti specialistov v tujini, pripravljenosti za preizkušanje različnih kombinacij zdravil, protokolov, ki so redkeje v uporabi, ter predvsem v sami obravnavi para, ki je veliko bolj celostna, načrt zdravljenja pa je maksimalno prilagojen posameznici oziroma paru.
Svoje izkušnje z zdravljenjem, konkretno na kliniki za zdravljenje neplodnosti v UKC Ljubljana, ne more opisati kot slabe, saj je rodila dva otroka in to, kot pravi, ji izredno veliko pomeni.
Meni pa, da bi bile potrebne določene spremembe na področju zdravljenja neplodnosti v Sloveniji. "Klinike bi lahko malo bolj odprto in transparentno komunicirale ter sodelovale z javnostjo, želela bi si videti več svobode, idej in entuziazma ter manj vkopanosti v tradicionalne pristope, predvsem pa tudi pripravljenost na sodelovanje s tujino," pravi. Dodaja, da je treba poudariti, da kakovost oskrbe ni slaba, ne sme pa se pozabiti niti na zakonodajo, ki velja na tem področju v Sloveniji, saj je število brezplačnih postopkov v primerjavi s tujino visoko.
"Poklic na področju zdravljenja neplodnosti je izredno lep in omogoča veliko osebnega izpopolnjevanja, vendar je hkrati izredno zahteven zaradi svoje zahrbtne narave. Na katerem področju medicine še lahko vidite zdrave posameznike oz. pare, ki vstopijo v kliniko in nato odidejo bolj zlomljeni, kot so prišli?"
"Zjutraj odpeljem otroka v vrtec oz. šolo, nato pa se usedem za računalnik in začnem odgovarjati na goro elektronskih sporočil in zasebna vprašanja na Facebooku ter se lotim administracije zaprte skupine na Facebooku (Skupina o neplodnosti). Če mi znese, se lotim pisanja kakšnega izobraževalnega članka za objavo. Na beli tabli, ki visi nad računalnikom, imam zapisane vse pare, ki so trenutno aktivni. Takoj zjutraj preverim, kje so v postopku zdravljenja, preverim, ali imajo vsa zdravila, kdaj bo katera pacientka imela punkcijo, prenos zarodka, krvni test ali morda potrditveni ultrazvok. Na skrajni desni imam seznam nosečnic, ki se ves čas posodablja z rojstvi otrok in novimi zanositvami. Če imamo na ta dan organizirano kakšno konzultacijo z novim parom, se priklopim na videoklic z našim primarijem. Konzultacija s posameznim parom traja od 45 minut do en ure. Popoldne prevzamem oba otroka, pripravim kakšen obrok, kasneje sem spet na voljo za telefonske posvete – s pari, ki jih zanima zdravljenje pri nas ali pa samo potrebujejo dodatne informacije in podporo. Pridejo dnevi, ko je vse skupaj precej mirno, in dnevi, ko telefona skorajda ne odložim. Drugih je veliko več."
Zakaj ravno pomoč parom, ki imajo težave z neplodnostjo?
Majina pot se je začela pred več kot osmimi leti, leta 2014, ko sta se s partnerjem znašla na kliniki za zdravljenje neplodnosti. Kot verjetno večina žensk, ki so se znašle pred to preizkušnjo, je tudi sama iskala informacije na različnih forumih, znanka pa jo je seznanila tudi s skupino na družbenem omrežju Facebook.
Omenjena skupina takrat še ni imela toliko članic in ni delovala v takšnem obsegu kot danes, je bila pa ključen del Majine profesionalne poti. "Moje delovanje v tej skupini, vodenje in usmerjanje drugih žensk, ki imajo težave z neplodnostjo, je takratno administratorko in ustanoviteljico te skupine pripeljalo do predloga oziroma ideje, da skupino prepusti meni. In tako se je vse skupaj začelo," pojasnjuje Maja.
"Za obsežno znanje, ki ga imam danes, se lahko zahvalim izobrazbi, ki sem jo pridobila že v srednji šoli in nato med šolanjem na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani, tu bi izpostavila obsežno klinično usposabljanje v Porodnišnici Ljubljana, predvsem na oddelku za patološko nosečnost," pojasnjuje Maja. Dodaja, da so ji osnove, ki jih je pridobila, omogočile, da se je lahko poglobila v zahtevnejšo literaturo in jo tudi razumela.
Omeniti velja tudi željo po pridobivanju znanja, ki je prihajalo z vseh smeri, od strokovne literature, konferenc, predavanj, največ pa je prispevalo sodelovanje s primarijem Tomašem Frgalo na kliniki Unica. "Njegove dolgoletne izkušnje in znanje absorbiram že več kot dve leti in neizmerno sem mu hvaležna za mentorstvo. Večkrat se šaliva, da ga bom nadomestila, ko bo šel v pokoj, pogosto me ošteva, ker se nisem odločila za študij medicine, vendar vem, da bi bila moja zgodba povsem drugačna, če bi zavila v takšno smer. Ničesar ne obžalujem," še pove Maja.
"Moj cilj vsekakor ni, da bi obravnavala čim več parov, ampak čim več parov, ki se jim na koncu rodi otrok. Takšnih je na žalost še vedno premalo."
Kakšna je Majina zgodba?
Sogovornica pove, da danes nerada govori o svoji zgodbi, saj je v vseh letih slišala, videla in doživela toliko težkih zgodb, da njena "preprosto zbledi". Svojo pot zdaj vidi kot resnično kratko potovanje in je čedalje bolj hvaležna, da je tako. "Neplodnost naju ni prizadela in na najin odnos ni imela prav nobenega negativnega učinka, ravno nasprotno, mislim, da sva se še bolj povezala. Oba izredno ceniva to, kar sva skupaj zgradila, in se v vseh pogledih podpirava," dodaja mamica dveh otrok.
Zdaj, ko pogleda nazaj, pove, da se sicer čudno sliši, vendar je za izkušnjo neplodnosti vesela. Vesela je, da jo je doživela na lastni koži, saj je ravno to razlog, da svoje delo opravlja tako dobro. "Paciente in pare zares razumem in vem, kaj od mene potrebujejo," še pove.
"Visoka pričakovanja parov in neuspehi"
Poklic na področju zdravljenja neplodnosti Maja opisuje kot lep, saj omogoča veliko osebnega izpopolnjevanja, vendar je hkrati zahteven. "Na katerem področju medicine še lahko vidite zdrave posameznike oz. pare, ki vstopijo v kliniko in nato odidejo bolj zlomljeni, kot so prišli? Žal je to pogosta realnost pri zdravljenju neplodnosti," ugotavlja.
Dejstvo je namreč, da ne uspe vsem parom priti do konca, saj niso vsi postopki uspešni, ne glede na vložen trud in prizadevanja. Posledično so razočaranja parov velika, še večja pa, če se odločijo za zdravljenje v tujini, za katero morajo odšteti veliko denarja.
"Na tem področju moraš biti res profesionalen in izredno previdno žonglirati s pravo mero empatije in vpletenosti v posamezne primere oz. zgodbe. Če tega ne znaš, lahko hitro skreneš," pojasnjuje Maja, ki velik poudarek namenja temu, da pare ustrezno in zadostno čustveno podpira. Je pa v svoji komunikaciji neposredna, ne ovinkari in ne olepšuje, saj meni, da si pari glede na možnosti za uspeh in glede na statistiko zaslužijo predvsem iskrenost, ne pa praznih obljub.
Narava njenega dela, kot ugotavlja, ne vpliva na njen vsakdanjik, vpliva pa na pogled, ki ga ima na svet, na zanositev, nosečnost, porod, družino … "Lahko trdim, da si načeloma ne dovolim biti preveč čustveno vpletena v zgodbe posameznih parov, pa se me te včasih vseeno zelo dotaknejo," doda.
2