SiolNET. Novice Slovenija
1,70

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Leto dni po arbitraži

Za vsako pot v Slovenijo morajo še vedno dvigovati zapornico #video

1,70

termometer

Pred natanko enim letom je arbitražno sodišče z razsodbo prekinilo večletno negotovost in zarisalo mejo med Slovenijo in Hrvaško. V letu dni je to veselje izpuhtelo. Državi še vedno ostajata vsaka na svojem bregu, arbitražna razsodba pa politično gledano pomeni slepo pego. 

Postopki se bodo zdaj časovno še bolj zavlekli. Slovenija bo namreč Hrvaško tožila pred sodiščem Evropske unije. Temu bi se morda lahko izognili, če bi se Evropska komisija v reševanje mejnega vprašanja bolj intenzivno vključila. Z nevtralnim položajem pa je razjezila predvsem našega premierja v odhodu Mira Cerarja

Kaj smo torej dobili in izgubili pred letom dni:

- Stanje v Piranskem zalivu po razsodbi: štiri petine zaliva Sloveniji in stik z odprtim morjem. 
- Meja na reki Dragonji je vse zaselke dodelila Hrvaški, tudi Mlini z Joškom Jorasom so ostali pri sosedih. 
- Hrvati so dobili tudi Trdinov vrh.
- Območje Mure: Mirišče je po novem v celoti pripadlo Sloveniji. V Razkrižju pa je sodišče mejo določilo po katastru, del prebivalcev je zato pristal na Hrvaškem. 

Joras upa, da se bo zgodovina ponovila

Razsodba je naletela na različne odzive. Nekateri so bili z razdelitvijo zadovoljni, spet drugi so menili, da bi Slovenija morala dobiti več. In medtem ko je večina našega političnega ustroja pozdravljala razmejitev, pa vsi prebivalci, predvsem na obmejnih območjih, niso delili tega veselja. Predvsem tisti, katerih pričakovanja in želje so čez noč postale povsem nasprotna resničnost. "Upam, da se bo ponovila zgodba Račan-Drnovšek sporazum in da bo slovenski narod dobil priložnost, da bo lahko znal pravilno zastopati svoje interese," pravi Joško Joras, borec za slovensko mejo ob sečoveljskem mejnem prehodu.

Kakšno je leto dni po sodbi življenje na obali

Ne le Joško Joras, precej sivih las so si nakopali tudi slovenski ribiči. Plutje po Piranskem zalivu je po razsodbi postalo prava nočna mora. Hrvati, ki odločitev arbitražnega sodišča še vedno zavračajo, so napisali številne kazni. Naši ribiči so se nanje pritožili in zdaj čakajo na sodni epilog.

Razsodbe arbitražnega sodišča se je lani veselil skiper Robert Krajcar. Vožnja turistov po Piranskem zalivu je njegov kruh.

"Enkrat moramo priti do te točke, da bomo vedeli, kje meja je. Oziroma kje meja bo, kaj se bo potem zgodilo, bomo pa videli," je dejal takrat in v letu dni se ni zgodilo prav veliko.

"Kar se tiče naše dejavnosti, ni videti nekih sprememb," je dejal Robert Krajcar. "Kar se tiče naše dejavnosti, ni videti nekih sprememb," je dejal Robert Krajcar. Foto: Planet TV

Pri ribičih stanje slabše

Meja je razčiščena le na papirju, ribiči pa tega ne morejo uveljavljati. Hrvati jim ob vsakem prečkanju sredinske črte pišejo kazni.

Slovenski rekorder je kočar Silvano Radin. "Ja, prejel sem 22 kazni, oziroma za 72 tisoč evrov kazni," je povedal.

In prav zaradi kazni slovenski ribiči mrež čez sredinsko črto zaliva ne želijo več vleči. 

"Žal, kolikor smo se veselili tega dogodka, da bomo vedeli, kje je meja, se je to spremenilo še v slabši položaj," pravi ribič Zlatko Novogradec. "Žal, kolikor smo se veselili tega dogodka, da bomo vedeli, kje je meja, se je to spremenilo še v slabši položaj," pravi ribič Zlatko Novogradec. Foto: Planet TV

"Kmalu bo zopet sezona morskih listov in vseh ostalih rib in potem bo ponovno problem, ker bomo vsi na enem koščku morja," razmišlja Novogradec.

Turistični delavci si želijo vstopa Hrvaške v Schengen

Praznovanje obletnice arbitraže niti na misel ne pride Jošku Jorasu. Zanj je danes "samo še en neploden dan", kot pravi. "Kar trenutno počne naša politika, je neplodno, neučinkovito in nepravno," je prepričan.

Turistični delavci bi si še bolj kot implementacije arbitraže želeli vstopa Hrvaške v Schengen. 

"To je cilj vseh nas tukaj, ker bo tudi nam lažje. Nam se bo povečal prostor, kamor bomo lahko s čolni hodili in tudi hrvatom, ki bodo lahko prišli h nam," pravi Krajcar. A težko je pričakovati, da se bo to zgodilo, preden bi se s sosedi dogovorili o meji.

Domačini ob meji kljub razsodbi živijo v negotovosti

Za domačine v Mirišču in pri Razkrižju se leto dni po arbitraži ni kaj dosti spremenilo. In še danes Olga Ščavničar za vsako pot v Slovenijo odpira zapornico. Življenje ob meji ni prijetno tudi zaradi pogostih policijskih preverjanj.

Domačini kljub razsodbi živijo v negotovosti. Kriva je politika, zatrjujejo, in to brez izjeme vsi, ki so od osamosvojitve na oblasti. Za svoj narod niso naredili nič, so ostri v Razkrižju.

Domačini iz hiše, ki je tudi po arbitraži ostala na Hrvaškem, morajo za vsako pot v Slovenijo še vedno dvigovati zapornico.

Pot do Ščavničarjevih vodi mimo kapelice in oznake Pozor, državna meja je še vedno presekana z zapornico in znakom za prepoved prometa. Pot do Ščavničarjevih vodi mimo kapelice in oznake Pozor, državna meja je še vedno presekana z zapornico in znakom za prepoved prometa. Foto: Planet TV

"Odgovornost o nerešenem vprašanju med Slovenijo in Hrvaško si morajo pripisati čisto vse vlade, ki so bile toliko let na oblasti, saj niso napravili nič," pravi Stanko Ivanušič, župan Občine Razkrižje.

Za državne odškodnine se je odločilo pet izmed desetih družin, ki so okoli Razkrižja ostali na Hrvaškem in med sovaščani je ta denar sprožil tudi nekaj zavisti. Odškodnin nikoli niso pričakovali v Mirišču, ki ga je arbitraža dodelila Sloveniji.

Ker Hrvaška odločitve arbitraže ne priznava, domačini v Mirišču še vedno živijo v negotovosti, saj še vedno ni povsem jasno, ali so zares pristali v Sloveniji. Na vhodu v betonarno, ki je ostala na hrvaškem katastru po letu dni od arbitraža še vedno visi slovenska zastava.

Plenković o srečanju s Cerarjem ob robu današnjega vrha EU

Hrvaški premier Andrej Plenković je potrdil, da sta se ob robu vrha EU v Bruslju danes srečala s slovenskim kolegom Mirom Cerarjem. Povedal je, da sta se pogovarjala o mejnem sporu med državama, kot tudi o sprostitvi slovenskega trga dela za hrvaške državljane.

Plenković je napovedal, da bo hrvaška vlada recipročno odgovorila na odločitev slovenskih kolegov in odprla hrvaški trg za slovenske delavce. Povedal je, da od članic EU samo še Avstrija vztraja pri omejitvah za delavce s Hrvaške, potem ko so jim letos svoje trge dela odprli Nizozemska, Velika Britanija in Slovenija.

"V nekaterih drugih okoliščinah bi šlo za velik uspeh, a v kontekstu sedanje demografske obnove in odhoda ljudi, na to manj gledamo kot na uspeh," je izjavil Plenković novinarjem v Bruslju.

Povedal je, da je s Cerarjem, kot tudi v četrtek s predsednikom SDS Janezom Janšo, govoril o splošni politični situaciji in postopku oblikovanja nove vlade v Sloveniji.

Plenković je znova pozdravil nedavno odločitev Evropske komisije, da se ne bo vmešavala v spor o meji med Hrvaško in Slovenijo. Znova je ocenil, da je bila odločitev komisije "modra".

STA

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 6
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin