Sreda, 24. 4. 2019, 11.28
5 let, 7 mesecev
Vizija 2050
Leta 2050 bomo Slovenci srečni: kako bomo to dosegli, pa še ne vemo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,93
26
Ekipa Marjana Šarca sicer želi po poti Vizije 2050 - to ni projekt, pravijo, temveč dolgoročna vizija -, a v dveh letih od prve objave dokumenta konkretni ukrepi še niso oblikovani.
"Slovenci smo leta 2050 srečni ljudje. V vsakdanjem življenju občutimo, zakaj nas globalne lestvice blaginje uvrščajo čisto pri vrhu," piše v viziji razvoja Slovenije, ki jo je dve leti nazaj javnosti predstavila vlada Mira Cerarja. Pa ta dokument na 88 straneh, ki nas je stal pol milijona evrov, še živi ali je obležal v predalih službe, ki jo je pod premierjem Marjanom Šarcem prevzel Iztok Purič? So nam vladajoči torej že začrtali "pot do sreče"?
Ministrica brez listnice Alenka Smerkolj, ki je v času Cerarjeve vlade vodila službo za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, je januarja lani obiskala Butan, ki ima srečo zapisano v ustavi. Da bi dobila kakšen nasvet pri uresničevanju Agende 2030 za trajnostni razvoj, še enega od strateških dokumentov. Pol leta kasneje se je njen mandat končal, v novi ekipi ni dobila priložnosti, zdaj pa je Smerkoljeva generalna sekretarka Alpske konvencije s sedežem v Innsbrucku.
Februarja 2017 objavljena vizija razvoja Slovenije je ponudila idealistično sliko Slovenije, kakor naj bi bila ta videti leta 2050, kot enega od ciljev pa navedla srečo njenih prebivalcev.
Čeprav Slovenija še zdaleč ni bila prva država, ki se je odločila izdelati vizijo, je poteza vlade Mira Cerarja oziroma službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) Alenke Smerkolj odmevala v javnosti.
Predvsem zato, ker idealistično obravnava področja, na katerih je danes veliko težav. Skorajda vsak stavek vizije bi lahko povezali s perečo aktualno problematiko v zdravstvu, pravosodju, javni upravi. Posledično smo se že takrat lotili primerjave med realno sliko in navedbami v viziji - najdete jo v članku Dajte mi plačo, dom in zdravje. Le tako bom lahko srečen!
Polemike pa je sprožila tudi zaradi cene: izdelava dokumenta na 88 straneh (ki so, kot lahko pogledate tukaj, mestoma precej prazne) je stala pol milijona evrov. Od tega je šlo 297 tisoč evrov Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki je svetovala na področju strateškega predvidevanja, ekonomskih analiz in merjenja blaginje. Na projektu je delalo deset uslužbencev SVRK.
Papir je vse prenesel
Cerarjeva ekipa, ki je pred dvema letoma dokument navedla kot "enega osrednjih projektov vlade", je takrat na očitke, da gre za politični marketing in utopični dokument, odgovarjala, da so v viziji navedeni cilji, ki jih bomo zasledovali s konkretnimi ukrepi.
Tako naj bi viziji do poletja 2017 sledila strategija za obdobje do leta 2030, tej pa nato še akcijski načrt, v katerem naj bi cilje ter strateške prioritete poskušali prenesti v proračun in konkretno povezati projekte s financami. Načrt naj bi dobili najkasneje januarja 2018, je pojasnila Smerkoljeva, in še, da naj bi načrt predstavljal zametek programskega proračuna.
Pri tem "izvedbenem" delu pa se je očitno zataknilo. Iz SVRK, ki bdi nad projektom, so nam sporočili, da je bila ob sprejetju strategije res predvidena izdelava akcijskega načrta. A so si še v času Cerarjeve vlade premislili:
"Skladno s spremembo Zakona o javnih financah februarja 2018 je bilo dogovorjeno, da se pripravi Državni program razvojnih politik (DPRP), ki bo vseboval prioritete, ukrepe in vire sredstev za obdobje štirih let. Prvi DPRP bo vlada sprejela predvidoma novembra 2019."
Kaj točno je - poleg drugačnega imena - razlika med akcijskim načrtom in programom razvojnih politik, niso pojasnili. Dejstvo pa je, da ta sprememba rok za izdelavo dokumenta premika za skoraj dve leti (z lanskega januarja na letošnji november). Vizija 2050 in strategija 2030 tako za zdaj živita le na papirju oziroma na spletu. "Posvojil" jo je le vladni Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki je svoja letna poročila o razvoju uskladil s poglavji strategije 2030.
Spletna stran slovenija2050.si, ki je do zdaj po navedbah vladne službe za evropsko kohezijsko politiko in razvoj nabrala 650 tisoč ogledov, je do zdaj stala 20 tisoč evrov.
Prej kot v letu dni že prenavljali spletno stran
Na to, da odločevalci očitno ne vedo, kaj točno želijo, pa kaže tudi dogajanje v zvezi s spletno stranjo. Leta 2017 je vlada vizijo predstavila na spletni strani Slovenija2050.si, ki jo je izdelalo podjetje Gigodesign in ima do danes 650 tisoč ogledov. A konec istega leta (ob sprejetju strategije države do leta 2030) so se v SVRK z Gigodesignom že dogovorili za njeno prenovo.
Cilj je bila nadgradnja spletne strani "z novo grafično podobo in smiselno prilagojeno vsebino, ki bi jo objavili na novi domeni", pojasnjujejo v SVRK in dodajajo, da bi stran vključevala tudi vsebine spletne strani Slovenija2050.si.
Stran je zdaj že pripravljena, menjave domene in objave nove spletne strani pa kljub temu še ni bilo. Zakaj? Kot pravijo na SVRK, "še potekajo pogovori glede tega, kaj bi bila najbolj smotrna rešitev, tako z vidika vsebine kot tudi uporabe. Strategija razvoja Slovenije 2030 je namreč objavljena tako na spletni strani Vlade RS kot tudi na spletni strani SVRK."
Podjetje Gigodesign je za izdelavo trenutne različice strani, njeno vzdrževanje in izdelavo še neobjavljene prenove do zdaj dobilo 20 tisoč evrov. Pogodba za letošnje leto pa zaradi zgoraj omenjenih dilem še ni sklenjena, pravijo v SVRK.
Smerokaz, pravljica za lahko noč, (predolg) spisek želja
Odzivi po predstavitvi vizije so bili mešani. Predsednik Italijansko-slovenskega Foruma Jurij Giacomelli je dokument videl kot dolgoročni smerokaz in "poljuden zapis o tem, kako naj bi si državljani sami zamišljali državo in življenje njenih prebivalcev leta 2050". Soustanovitelj Cosylaba Mark Pleško (na fotografiji) je dejal, da ta dokument vidi kot simpatično pravljico za lahko noč.
"Tako ali tako je iluzorno pričakovati, da se bo zgodilo vse, kar tam piše, ker se kaj takega ni zgodilo še nikoli, nikjer na svetu. Vseeno se prijetno počutim, ko vidim, da še obstaja tak optimizem vsaj v nekaterih ljudeh," je dejal Pleško.
Kritik je bila deležna tudi strategija 2030, v katero so Cerarjevi zapisali, da bo Slovenija čez dobro desetletje vključujoča, zdrava, varna in odgovorna družba, da bo spodbujala učenje za in skozi vse življenje, visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse, da bomo imeli ohranjeno zdravo naravno okolje, visoko stopnjo sodelovanja, usposobljenosti in učinkovitosti upravljanja. Ekonomist Mojmir Mrak je za Delo ocenil, da je dokument spisek želja, pa še ta spisek in te želje so preveč splošne in bi lahko veljale za vse majhne in srednje razvite države. Poleg tega je želja in ciljev preveč.
"Dokument daje mnogo ciljev s katerimi se je zelo težko ne strinjati, ne daje pa usmeritev in instrumentov, kako to doseči. Brez obojega pa je dokument, žal, invaliden."
26