Lažje prosijo za plačilo položnic, kot pa da bi priznali, da nimajo nič za v lonec

V kratkem bo sprejet Zakon o dolgotrajni oskrbi, tako da bo na prvo mesto v družbi spet postavljena domača oskrba starejših. Gospa Frančiška Škraba je stara 98 let. Živi na kmetiji v Črni vasi na ljubljanskem Barju, v skromnih razmerah, skupaj s sinom, še vedno na svoji domačiji tik ob Ljubljanici. A se nič ne pritožuje. S trdoživostjo, s katero se je prebijala skozi življenje, se spopada tudi s svojo starostjo.

Njena pomočnica Vanesa Dugonjić jo obišče okoli desetih dopoldan, njeni sodelavci pridejo še enkrat popoldne. "Bojan pride, je mlad," se zasmeji Frančiška: "Z vsemi sem prijateljica, dobre punce so. Bojan pa tudi."

S pomočnico se najprej uredita, umijeta, naredita kitko, "zamenjava pleničko", doda gospa. Nato skuhata kavico s smetano in gospa prebere časopis. "Samo velike črke preberem," pravi. Bere Slovenske novice: "Kaj to delajo, kar vrat mu je prerezal," je pokomentirala novice tistega dne.

Kosilo ji skuha sin. "Dobro kuha, sam se je naučil. Tudi iz trgovine vedno kaj prinese zame. Ja, ko ima avto, jaz pa nikakor ne morem," je razložila. Toda hodi pa še, s hojico. Pravzaprav hodi zelo hitro. Kmalu po začetku našega obiska je vstala in odbrzela na dvorišče. Gospa se še vedno loti tudi kmečkih opravil, ličkala je recimo koruzo. Na domačiji imajo še vedno kravo in prašiča ter nekaj kokoši.

Oskrba na domu je trend prihodnosti Gospo pomočniki obiskujejo štiri leta. Sin se je odločil za pomoč na domu, ko je gospa Frančiška po operaciji kolka obležala. Vanesa jo je počasi pripravila do tega, da je ponovno shodila.

Gospa Frančiška je ena izmed sedemsto starejših Ljubljančanov, ki ima organizirano pomoč na domu Zavoda za oskrbo na domu. "Naša dejavnost je, da starejšim omogočimo socialno oskrbo, s pomočjo katere lahko ostanejo doma," je razložila Liljana Batič, direktorica zavoda. Storitev v osemdesetih odstotkih subvencionira Mestna občina Ljubljana, tako da paket 20-urne oskrbe na teden stane 3,43 evra na uro. "Na ta način je pomoč na domu dostopnejša širšemu spektru starostnikov," je razložila direktorica.

Pomočnica Vanesa je bila prej zaposlena v Domu starejših občanov v Tržiču, nato se je preselila v Ljubljano in začela delati v projektu pomoči na domu. "Sploh se ne da primerjati bivanja v domu ali doma. Doma so starostniki veliko aktivnejši. V domu ni časa, da bi se posvetil posamezniku, pri oskrbi na domu pa si res na razpolago le enemu. Bolj osebni pristop je," je razložila razliko med bivanjem v domu in doma.

Vse več bo pomoči na domu Gospa Frančiška sploh ne razmišlja o tem, da bi šla v dom. "Gospa tukaj ni omejena, kadar želi, lahko gre ven. Oskrba v domu res ne bi bila zanjo, bolje je, da je doma," je razmišljala Vanesa. "Ne vem, če bi šla v dom. Fino mi je doma, skrbijo zame," je dodala gospa Frančiška.

"Trend v prihodnosti ne bo šel v institucionalne oblike varstva. Vse več bo pomoči na domu, saj je takšna tudi strategija Evropske skupnosti. Če bo sprejet zakon o dolgotrajni oskrbi, bo tudi ta pomoč lažje dosegljiva za vso populacijo," je razložila Liljana Batič.

Svet Evropske skupnosti je letos na Slovenijo naslovil priporočilo o skrbi za starostnike. "Omeji naj se s staranjem prebivalstva povezane stroške dolgotrajne oskrbe in izboljša dostop do storitev s preusmeritvijo oskrbe z institucionalne na oskrbo na domu," je med drugim zapisano v priporočilu.

K ureditvi tega področja bo nedvomno prispeval tudi Zakon o dolgotrajni oskrbi, osebni asistenci in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ki je trenutno v fazi sprejemanja. Z zakonom bi uredili možnost zavarovanja v primeru potrebe po dolgotrajni asistenci, s tem pa zagotovili povečanje socialne varnosti starostnikov. Največ uporabnikov dolgotrajne asistence je prav med starostniki, starejšimi od 80 let.

Leta 2060 trikrat več 80-letnikov Teh pa bo vsako leto več. "Dvajseto stoletje je bilo stoletje otrok, 21. stoletje bo stoletje starejših," je v knjigi Za kakovostno staranje in lepše sožitje med generacijami zapisal Jože Ramovš, predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka za gerantologijo. Statistični podatki to potrjujejo.

V zadnjih dveh desetletjih se je v Slovenji povečal delež prebivalcev, starih najmanj 65 let, in sicer z 10,6 odstotka leta 1989 na 16,5 odstotka ob zadnjem popisu leta 2009.

Po projekcijah EUROPOP2010 evropskega statističnega urada naj bi bila do leta 2029 v Sloveniji četrtina (24,8 odstotka) prebivalcev starejših od 65 let, leta 2059 pa celo 33,5 odstotka. Znotraj te skupine se bo zelo povečalo število starejših od osemdeset let, to pa je skupina prebivalcev, ki v vsakodnevnem življenju najpogosteje potrebuje pomoč drugih. Danes jih je v Sloveniji okoli štiri odstotke, projekcija pa napoveduje, da jih bo leta 2059 kar 12 odstotkov.

Če to povemo v konkretnih številkah: - leta 1989 je bilo v Sloveniji 15 tisoč ljudi, starejših od 85 let, - leta 2009 se je to število že podvojilo na 30.369 ljudi. - Po projekcijah naj bi jih bilo leta 2029 že 66.478, - leta 2059 pa celo več kot 130 tisoč.

Socialno ogrožena skupina prebivalcev Toda trenutek v družbi ni naklonjen staranju. Po razpoložljivih podatkih Statističnega urada je leta 2010 vsak peti prebivalec Slovenije, starejši od 65 let, živel pod pragom revščine, med starejšimi od 75 let pa je bilo takih celo četrtina. Med njimi so najbolj ogroženi prav ljudje, ki živijo v enočlanskih gospodinjstvih, tako imenovanih samovalcev. V Sloveniji je tako leta 2009 živelo 32 odstotkov starejših od 65 let, od tega skoraj 80 odstotkov žensk. To niti ni presenetljivo, saj je pričakovana življenjska doba žensk daljša od pričakovane življenjske dobe moških.

S socialno stisko starostnikov se vsakodnevno srečujejo dobrodelne organizacije. "Starostniki, ki se znajdejo v socialni stiski, težko in ponavadi zelo pozno poiščejo pomoč. Do zadnjega skušajo preživeti sami in zelo težko pridejo po pomoč. Najtežje pridejo po pomoč v obliki hrane. Lažje prosijo za plačilo položnic, kot pa da bi priznali, da nimajo nič za v lonec," opozarja Alenka Petek, socialna delavka na Škofijskem Karitasu Ljubljana: "Pri starejših je ta ponos res močan, predvsem zato, ker so že toliko preživeli. Včasih pride kakšna gospa, ki pravi, da nima za kruh, in ji verjamem."

Kaj jim ostane, ko plačajo položnice Vse več je starostnikov, ki se kljub nizki pokojnini odpovedujejo varstvenemu dodatku, ker otrokom ne želijo zapustiti dolgov. Varstveni dodatek je namreč treba vrniti državi in po smrti upravičenca so to dolžni storiti dediči. Tako zdaj ljudje, ki imajo recimo 350 evrov pokojnine, ne želijo prejemati še sto evrov dodatka. "Ne predstavljam si, kaj jim ostane, ko plačajo položnice," se sprašuje Alenka Petek.

Zato se na Karitasu dnevno srečujejo s primeri starostnikov, ki jih prosijo za pomoč pri plačilu položnic. Letos se je zelo povečalo tudi število takih, ki prosijo za pomoč pri plačilu kurjave. Opazili pa so tudi trend, da vse več starih ljudi živi z vnuki, ki so tudi brez dohodkov. "Tako v gospodinjstvu živi član z nizko pokojnino in član s socialno pomočjo. Prej nismo opažali tega trenda, zdaj pa jih je čedalje več. Več je tudi celih družin, ki so se preselile nazaj k staršem. Če so mlajši izgubili službo, so zdaj v celoti odvisni od pokojnine," opozarja na poslabšan status starostnikov. Niso tudi redki primeri, ko svojci starostnike dobesedno naženejo iz stanovanja: "Včasih si ti ljudje niti ne znajo poiskati pomoči in marsikatera stara gospa je že pristala v varni hiši, ker so jo svojci nagnali iz stanovanja."

Kaj lahko družba stori za starejše Ob teh podatkih se moramo vprašati, kaj lahko kot družba – neodvisno od političnih odločitev – storimo za starejšo generacijo. Na Karitasu opažajo, da je med prostovoljci vse več mladih. Tudi na zavodu za oskrbo na domu so opazili spremembe. "Povečala se je neformalna pomoč starejšim, vprašanje pa je, v kolikšni meri je ta pomoč zadostna in koliko ljudi izpade iz take oblike pomoči," je dodala Liljana Batič.

Še korak do sto let Gospa Frančiška še nikoli v življenju ni videla računalnika. Ko ji bo Vanesa prinesla tablični računalnik, da si bo lahko ogledala svoje fotografije in to besedilo, se bo vsa vzhičena naučila nekaj novega. Verjetno je tudi zato, ker jo še vedno vse zanima, odločena, da bo dočakala sto let. Želi pa si, da bi ji za stoti rojstni dan Zoran Janković prinesel šopek rož in torto. "Bo treba še malo spiti za moč, drugače ne bo sto let," se zasmeji.