Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Ponedeljek,
12. 2. 2024,
22.04

Osveženo pred

2 tedna, 2 dneva

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Yellow 5,91

Natisni članek

intervju olimpijske igre obletnica kurenti Sarajevo 1984 Ptuj pust

Ponedeljek, 12. 2. 2024, 22.04

2 tedna, 2 dneva

Intervju z Jožetom Gašperšičem, prvim princem Ptujskega karnevala

Kurenti doživeli šok v Benetkah: "Mi smo samo noro gledali" #foto #video

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Yellow 5,91

"Enkrat smo šli na karneval v Benetke. Predstavljali smo si karneval, ampak tam ni nobenega karnevala. Tam ni nič, ni karnevala, kot je pri nas. Mi smo samo noro gledali. To so samo maske, ki se sprehajajo po Markovem trgu," se spominja Jože Gašperšič, ptujski kurent, prvi princ Ptujskega karnevala in soustanovitelj Ptuj ski kluba, ki je skupaj z ekipo v tridesetih letih prepotoval pol sveta in na zimskih športnih dogodkih v kurentiji navijal za številne naše zimske športnike. Odskočna deska so bile olimpijske igre v Sarajevu leta 1984, katerih obletnico praznujemo prav letos. Tam se je kurent pojavil prvič, vanj se je oblekel Peter Korpar. 

"Ideja, da bi se na zimskih športnih dogodkih pojavljali v kurentiji, je padla, ko smo 9. februarja 1983 odšli na 20. Zlato lisico na Pohorje. Takrat smo se s kurenti, mojimi nekdanjimi soigralci rokometaši, prvič pojavili na športnem dogodku v kurentiji. V skupini je  bilo od deset do 15 kurentov s spremljevalci z zastavami in drugo navijaško opremo," se začetkov spominja Jože Gašperšič

Na večernem druženju, zabavi po Zlati lisici, so se jim pridružili številni športniki iz zahodnih držav, ki so prav tako poznali pustovanje. Gašperšič se tako spominja, kako so v kurentijo oblekli tudi nemško alpsko smučarko Mario Epple.

Jože Gašperšič, soustanovitelj Ptuj ski kluba  | Foto: Ana Kovač Jože Gašperšič, soustanovitelj Ptuj ski kluba Foto: Ana Kovač

Z enim kurentom na olimpijske igre v Sarajevo 

Že naslednje leto se je Gašperšičeva skupina kurentov pridružila Smučarskemu klubu Ptuj, s katerim so se isto leto udeležili zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. Takrat je Gašperšič na Jahorino odšel le kot smučar, Smučarski klub Ptuj pa je na OI sodeloval z enim kurentom. Sprva naj bi to bil Matija Kekec, član Smučarskega kluba Ptuj ki je predlagal, da bi s seboj vzel kurentijo, ko je prišel v Sarajevo in si ogledal prvo tekmo, pa je ugotovil, da ga čevlji precej žulijo, zato je čast, da se kot prvi na zimskošportnem dogodku obleče v kurenta, pripadla Petru Korparju.

Peter Korpar v kurentiji pod skakalnico na Igmanu | Foto: Ana Kovač Peter Korpar v kurentiji pod skakalnico na Igmanu Foto: Ana Kovač

"Zaradi kurentov so bili uspehi reprezentance še odmevnejši. Niso bili zanimivi le zaradi svoje oprave, bili so tudi tako glasni, da so preglasili vse druge navijaške skupine. Da njihovo navijaško delo ni bilo lahko, sem opazil, ko so sneli maske: takrat se je videlo, kako naporno je bilo."

Bojan Križaj, S kurenti po svetu, 7. februar 2014

V biltenu S kurenti po svetu, ki so ga leta 2014 izdali člani Ptuj ski kurent kluba, je Korpar zapisal, "da so fotografi in snemalci dobesedno ponoreli in da se je počutil kot filmska zvezda na rdeči preprogi". Dodal je tudi, da nihče od novinarjev ni prej videl kurenta, zato je v enem od časopisov takrat prebral, da je skupina navijačev s Ptuja predstavila nekakšno svojo verzijo Vučka, maskoto Sarajevskih olimpijskih iger.

Kurent in Vučko na olimpijskih igrah v Sarajevu leta 1984 | Foto: Ana Kovač Kurent in Vučko na olimpijskih igrah v Sarajevu leta 1984 Foto: Ana Kovač

V 30 letih so kurenti navijali na štirih OI, 14 svetovnih prvenstvih, 27 Zlatih lisicah 

Svoje obiske so kurenti pod organizacijo Smučarskega kluba Ptuj nato v večjem številu nadaljevali leta 1985, ko so se udeležili svetovnega prvenstva v Bormiu v Italiji, leta 1987 svetovnega prvenstva v Crans Montani in finala svetovnega pokala v Sarajevu, pa leta 1988 zimskih olimpijskih iger v Calgaryju in tako naprej. V 30 letih so tako za slovenske tekmovalke in tekmovalce navijali na 14 svetovnih prvenstvih v alpskem smučanju, štirih olimpijskih igrah, veliko finalih svetovnega pokala, pa tudi na večini domačih tekem svetovnega pokala v alpskem smučanju, od tega so bili prisotni na 27 Zlatih lisicah. 

Kurenti, med njimi tudi Jože Gašperšič, so leta 1988 na zimskih olimpijskih igrah v Calgaryju visoko v zrak dvignili srebrno Matejo Svet.  | Foto: Ana Kovač Kurenti, med njimi tudi Jože Gašperšič, so leta 1988 na zimskih olimpijskih igrah v Calgaryju visoko v zrak dvignili srebrno Matejo Svet. Foto: Ana Kovač

"Povsod, kjerkoli smo se pojavili, smo bili nekaj posebnega. Ko je Mateja Svet na zimskih olimpijskih igrah v Calgaryju leta 1988 dobila srebrno medaljo, so časopisi pisali o Mateji in o nas, čeprav Američani načeloma slavijo zgolj zmagovalce. Ampak mi smo naredili takšen bum, da smo za to akcijo na Ptuj prinesli drugi turistični nagelj, ki ga je takrat podeljevala Televizija Slovenija," še pove Gašperšič. 

"Kurenti so bili ne le bučni, ampak tudi izvirni, izredno živahni in spontani. Za nas so navijali na originalen način in vse tisto, kar simbolizirajo, vnesli v vzdušje v ciljni areni. Najbolj mi je ostalo v spominu veseljačenje s kurenti na cilju olimpijskega slaloma leta 1988. Obkrožena s kurenti, v silnem hrupu zvoncev, ritmičnem skakanju mask in vročini ovčjih kož sem doživela vso vedrino in moč, ki jo kurenti imajo. Verjetno so tisti dan odnesli vse zle duhove in mi prinesli "prebujenje" na progi. Še danes hranim kipce kurentov med svojimi pokali. Oboji so namreč neločljivo povezani."

Mateja Svet, S kurenti po svetu, 7. februar 2014

Potovanja do leta 1995 so izvedli v okviru Smučarskega kluba Ptuj, leta 1996 pa so se registrirali kot Ptuj ski kurent klub in se ločili od Smučarskega kluba Ptuj. Njihova častna člana sta takrat postala prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan in smučarski tekmovalec in smučarski funkcionar Tone Vogrinec

"Kdo so bili ti fantje, ki jim ni bilo težko sesti v avtomobil, avtobus ali letalo, se odpeljati na drugi konec sveta in prisostvovati nastopom naših smučarjev? Ni jim bilo težko tovoriti več deset kilogramov težke opreme, tako smučarske kot tiste, s katero so postali najbolj prepoznavne maskote. To so bili naši, ptujski, slovenski kurenti, zbrani okrog članov smučarskega kluba Ptuj. Kjerkoli so se pojavili, so vzbujali pozornost, radovedne poglede in že zelo hitro so vsi ljubitelji smučanja vedeli, za koga gre."

Tone Vogrinec, S kurenti po svetu, 7. februar 2014

Takole se Gašperšič spominja enega od dogodkov, ko je vsa publika na tribuni Tonetu Vogrincu zapela pesem za rojstni dan:

Na Norveško pretovorili vino, v Benetkah doživeli šok 

Za potovanja in prenašanje kurentije na vsa tekmovanja na oddaljene destinacije so si člani Ptuj ski kurent kluba iz lesonita izdelali posebne potovalne kovčke. "Vsak si ga je naredil po svoji meri. Na primer za zvonce je bilo treba narediti posebno mesto, da se jih je dalo še zatakniti, sicer bi med potjo rožljali in se premikali po kovčku," pojasni Gašperšič.

Jože Gašperšič se spominja številnih peripetij s potovanj.  | Foto: Ana Kovač Jože Gašperšič se spominja številnih peripetij s potovanj. Foto: Ana Kovač

Spominja se številnih peripetij, ki so se jim zgodile na poteh, predvsem na meji, ko jih je pregledovala carina. Leta 1994, ko so potovali na zimske olimpijske igre v Lillehammer, so s seboj želeli pretovoriti domače vino, "obvezno gorivo za kurente".

Ker imajo skandinavske države strogo zakonodajo glede vnosa alkohola, so našli posebno rešitev. In sicer so vino pretovorili v Fructalovih tetrapakih. "Breskov sok je bil renski rizling, grozdni sok pa laški rizling," se smeje spominja Gašperšič. Kljub temu da so tovor na meji temeljito pregledali in da je vodič, ki ni vedel, kaj je v tetrapakih, uslužbencem na meji celo ponujal sokove, jih ta k sreči ni vzel in tako jim je podvig s pretovarjanjem vina uspel.

Najbolj pa mu je v spominu ostal šok, ki so ga doživeli na karnevalu v Benetkah. "Enkrat smo šli na karneval v Benetke. Predstavljali smo si karneval, ampak tam ni nobenega karnevala. Tam ni nič, ni karnevala, kot je pri nas. Mi smo samo noro gledali. To so samo maske, ki se sprehajajo po Markovem trgu," je opisal Gašperšič in dodal, da so jim, ko so šli prek italijanske meje, za morebitne droge pregledali celo ježevke.

Jože Gašperšič s svojo ježevko | Foto: Ana Kovač Jože Gašperšič s svojo ježevko Foto: Ana Kovač

Gašperšič se Ptujskega karnevala udeležuje že od svojega 13. leta 

V svojih imenitnih kurentijah se niso pojavljali zgolj na tujih, temveč tudi domačih tako športnih kot nešportnih dogodkih in karnevalih. Večkrat so se pridružili kolegom iz Cerknice. "Mi smo pri njih bili že dolgo nazaj, potem pa je karneval za nekaj časa zamrl. Potem ko so ga znova obudili, pa so nas poklicali in smo kurenti šli k njim ter jim pomagali pri obuditvi karnevala. Potem je Cerknica spet začela rasti in zelo fino je, da je teh karnevalov pri nas veliko," je izpostavil Gašperšič. 

Obvezno pa se vsako leto že od malih nog udeležijo domačega karnevala na Ptuju. "Karnevali na Ptuju so se začeli leta 1960, prej so bili kurenti v mestu prepovedani. Preganjali sta jih cerkvena in posvetna oblast. Kljub temu smo si otroci sami izdelovali kape iz papirnatih vrečk, za zvonce smo uporabili konzerve, delno napolnjene s kamenčki, za kožuh pa smo si nadeli narobe obrnjeno in s kožuhom podloženo suknjo."

Ko se je začelo organizirano kurentovanje, je bil Gašperšič star 13 let, od takrat pa je bil velikokrat udeleženec povorke v različnih maskah. Zgornja fotografija je nastala leta 1959. Teta iz Prekmurja ga je našemila v "ciganko". | Foto: Ana Kovač Ko se je začelo organizirano kurentovanje, je bil Gašperšič star 13 let, od takrat pa je bil velikokrat udeleženec povorke v različnih maskah. Zgornja fotografija je nastala leta 1959. Teta iz Prekmurja ga je našemila v "ciganko". Foto: Ana Kovač

Jože Gašperšič | Foto: Ana Kovač Foto: Ana Kovač Ob 40. obletnici kurentovanja na Ptuju, na Martinovo leta 1999, je bil Jože Gašperšič zaradi preteklega dela v svoji ekipi in predstavljanja kurenta v svetu imenovan za prvega princa Ptujskega karnevala. Tudi kot princ je obiskal lepo število karnevalov doma in po svetu.

"Za prinčevstvo smo se odločili po evropskem vzoru, sicer pa je Ptuj že v srednjem veku imel karnevalske prince, zato se nam je zdelo prav, da jih znova obudimo. Pri tem nam pomaga zgodovinarka Marija Hernja Masten. Medtem ko se je včasih prinčevstvo kupovalo, torej je bil princ tisti, ki je imel veliko denarja, je danes princ tisti, ki ima največ zaslug za promocijo kurentov doma in po svetu. V času pustovanja pa prevzame oblast," je pojasnil. 

"Za tistega, ki je pravi karnevalist, ni pomembna obleka" 

Kljub zdravstvenim težavam se Gašperšič še vedno zelo rad našemi in udeleži raznih povork, a zaradi teže zvoncev ne več kot kurent. Skupaj z družbo se skupinsko našemijo v klovne, na povorko pa se namesto peš odpravijo s starim Trabantom.

"Za tistega, ki je pravi karnevalist, ni pomembna obleka. Mi smo večplastni. Spomnim se, da smo se eno leto oblekli v kurente, prišli domov, se oblekli v klovne in šli nazaj v mesto. Ko smo bili že nekaj časa v mestu, smo zaslišali zvonce, naše zvonce. Svoj zvonec namreč poznaš. Spraševali smo se, kako je to mogoče, a kaj kmalu smo ugotovili, da so se v naše kurentije oblekle naše žene," je s prikupno pripovedjo naš pogovor sklenil Jože Gašperšič. 

S prijatelji se našemijo v klovne in se skozi celo leto udeležujejo povork.  | Foto: Ana Kovač S prijatelji se našemijo v klovne in se skozi celo leto udeležujejo povork. Foto: Ana Kovač

Zmajev karneval
Novice Na pustno soboto od Zmajevega karnevala do cirkuško obarvane povorke #foto #video
Benetke, karneval
Trendi V Benetkah potegnili ročno zavoro in zaščitili pustni karneval
Laufarija, pust, Cerknica
Novice V Cerknem Pusta tradicionalno obsodili na smrt
Primož Klinc
Novice Ženska kurentinja? "Razlike se ne delajo več, to ni lepo" #foto #video
Ne spreglejte