Križanič: Slovenija s pomočjo Grčiji ne bo hitela

Seznanili so se tudi s poročilom o slovenskem poroštvu ter odobrenih posojilih Irski v okviru začasnega mehanizma za stabilnost evra.

Slovenija je posodila nekaj nad 71,8 milijona evrov

Grčija je, potem ko so Evropska komisija, Evropska centralna banka (ECB) in Mednarodni denarni sklad (IMF) prižgali zeleno luč, marca prejela skoraj 10,9 milijarde evrov, slovenski delež pa je znašal nekaj nad 71,8 milijona evrov oziroma 0,66 odstotka.

Slovenski delež v četrtem izplačilu je bil nekoliko višji od deleža v celotnem mehanizmu, saj v tranši nista sodelovali Slovaška in Irska, prav tako pa je zaradi proračunskih omejitev z manjšo vsoto sodelovala Nemčija.

"Slovenski delež ne bo presegel 387,8 milijona evrov" Minister za finance Franc Križanič je vseeno zagotovil, da končni delež Slovenije v pomoči Grčiji ne bo presegel z zakonom predvidenih 387,8 milijona evrov.

Pod vprašajem je peta tranša posojila Grčiji

Če je trojka predstavnikov komisije, ECB in IMF pred izplačilom četrte tranše še ugotavljala, da Grčija zadovoljivo izpolnjuje sprejeti program varčevalnih ukrepov in reform ter v zadostni meri konsolidira javne finance, pa je veliko bolj pod vprašajem peta tranša posojila iz grškega mehanizma.

Grško gospodarstvo se ne more izkopati iz težav Kot je pojasnil Križanič, so ostri varčevalni ukrepi kljub pozitivnim premikom pri krepitvi izvoznega sektorja zelo negativno vplivali na grško gospodarstvo, ki se ne more izkopati iz težav, prav tako pa so znova zaostrili tudi politične in socialne razmere v Grčiji.

Ko so finančni trgi znova okrepili pritisk na že tako izpostavljeno Grčijo, se je grška dolžniška kriza zopet močno poglobila in Evropa ter svet mrzlično pričakujeta, ali bo grški parlament v sredo potrdil nov obsežen paket varčevanja, reform in privatizacije ter tako Grčiji zagotovil novih 12 milijard evrov pomoči za rešitev pred bankrotom.

"Iz kluba stabilnih držav se ne bomo izvzeli"

Križanič je zatrdil, da Slovenija tako kot druge članice območja evra z njo ne bo hitela, se pa iz kluba stabilnih držav, ki pomagajo zagotavljati stabilnost območja evra, ne bo izvzela.

Barovič: Pomagajmo, ko nam bodo javne finance to omogočale Poslanca Bogdan Barovič (SNS) in Radovan Žerjav (SLS) sta namreč znova pod vprašaj postavila sodelovanje Slovenije v mehanizmu za Grčijo in sploh upravičenost pomoči Grčiji, ki je leta hudo kršila pravila v območju evra.

Barovič je glede pomoči ostalim članicam območja evra dejal, da ni proti solidarni pomoči, a meni, da bi morala Slovenija pomagati šele takrat, ko ji bodo javnofinančne razmere to omogočale, ne pa da se z varčevanjem trudi ohraniti sorazmerno nizek javni dolg, pomaga pa članicam z občutno višjo zadolženostjo.

Juri: Bo prišlo do umika vlagaterjev?

Luka Juri (SD) pa je opozoril, da bi, če bi se pokazalo, da je območje evra skrhano, to lahko pomenilo umik vlagateljev iz nekaterih obrobnih ali manj gospodarsko močnih članic območja evra in bi končal le v trdnem osrednjem jedru evrskega območja.

"Ugled Slovenije je nekoliko skrhan" Denar bi se tako lahko začel umikati tudi iz držav, kot je Slovenija. Križanič je pri tem spomnil, da je ugled Slovenije na finančnih trgih po padcu pokojninske reforme nekoliko skrhan.

Pripravili so predlog novele zakona o bančništvu Člani odbora so poleg tega za obravnavo na plenarni seji DZ pripravili besedilo predloga novele zakona o bančništvu, s katero se bo v slovenski pravni red uvedla direktiva EU, ki zaostruje pravila za nagrajevanje v bankah.

Katere banke so sistemsko pomembne?

Z zakonom se določa, da morajo banke z namenom vzpostavljanja trdnega in zanesljivega sistema upravljanja voditi tudi politiko in prakso prejemkov in nagrajevanja, ki omogočajo in spodbujajo ustrezno in učinkovito upravljanje tveganj.

Predlog določa tudi, da mora nadzorni svet banke imenovati posebno komisijo za prejemke, če je banka pomembna za slovenski bančni sistem. Katere banke so sistemsko pomembne, bo določila Banka Slovenije kot regulator bančnega trga. Te banke bodo zavezane tudi k razkritju informacij glede politike in prakse prejemkov in nagrajevanja.

Odbor vendarle skozi zakon o davku na bilančno vsoto bank

Odbor DZ za finance in monetarno politiko je tudi nadaljeval obravnavo predloga zakona o davku na bilančno vsoto bank, s katerim želi država banke spodbuditi h kreditiranju gospodarstva. Kljub nestrinjanju bank z novim davkom in odklonilnemu stališču Banke Slovenije so tokrat poslanci brez razprave potrdili člene in predlagane amandmaje.

Osnova za davek bo bilančna vsota banke, izračunana kot povprečje vrednosti na vsak zadnji dan meseca v koledarskem letu. Stopnja davka bo znašala 0,1 odstotka.

Vlada je predvidela tudi možnost znižanje davka. Po določilih predloga zakona si lahko namreč banke davek zmanjšajo za 0,167 odstotka stanja kreditov, danih nefinančnim družbam in samostojnim podjetnikom pred opravljenimi slabitvami, in to vse do višine obračunanega davka.