Kristjani danes praznujejo binkošti

Binkošti so eden največjih krščanskih praznikov, na ta dan se verniki spominjajo prihoda Svetega Duha, ki se je po svetopisemskem izročilu v obliki gorečih jezikov spustil nad zbrane učence. S praznikom je povezano tudi birmanje, ki bo potekalo po mnogih župnijah.

Binkošti, ki nastopijo 50 dni po veliki noči, so sicer v Katoliški cerkvi poleg velike noči, božiča in Marijinega vnebovzetja eden od največjih praznikov. V nekaterih državah imajo na binkoštni ponedeljek tudi dela prost dan. Dva dneva praznik obeležujejo tudi evangeličani, ki binkoštni dan razumejo kot ustanovni dan Cerkve.

Pastirji so ta dan z venci iz cvetja in zelenja okrasili tudi krave Nekoč so ljudje za binkošti okrasili svoje domove z zelenjem, predvsem lipovimi vejami. Pastirji so ta dan z venci iz cvetja in zelenja okrasili tudi krave. Ponekod je bila na binkoštno jutro v navadi priprava ocvrtih jajc, na ta dan pa so prirejali tudi pastirska tekmovanja.

Verniki murskosoboške škofije so današnji praznik pričakali s celonočnim bdenjem in branjem Svetega pisma v cerkvi v Martjancih. Številne slovesnosti pa danes pripravljajo po cerkvah po vsej državi.

Po binkoštih se v Katoliški cerkvi nadaljuje liturgični čas med letom, ki traja do konca cerkvenega leta oziroma do začetka adventnega časa. Velikonočno svečo v cerkvah bodo tako z oltarnega prostora odnesli h krstnemu kamnu, duhovniki pa bodo do začetka adventa nosili oblačila v zeleni barvi, pojasnjujejo v tiskovnem uradu Slovenske škofovske konference.

Binkošti so velik praznik tudi v pravoslavnih cerkvah. A mnogi pravoslavni verniki bodo zaradi uporabe drugačnega koledarja in drugačnega načina izračuna praznika velike noči binkošti letos praznovali pet tednov pozneje.