"Krajinskega parka ne varuješ s silo"

Prenovljene in olepšane soline so prvič številnejšim obiskovalcem v že tradicionalnih vodenih ogledih lahko predstavili na prazniku kakija v Strunjanu pretekli konec tedna, ki ga je obiskalo deset tisoč ljudi. Na njem se je javni zavod Krajinski park Strunjan, ki je upravitelj tega varovanega območja, skupaj s Sečoveljskimi solinami prvič predstavil s projektom Okus po soli, s katerim so želeli poudariti, kakšen pomen ima v prehrani piranska sol, pridobljena na tradicionalen način.

Večina evropskega denarja za izboljšanje infrastrukture Predstavitev na prazniku kakija so financirali iz sredstev evropskega programa čezmejnega sodelovanja Saltworks, v katerega sta poleg Sečoveljskih solin vključena še dva italijanska partnerja. "Projekt je skupno vreden milijon evrov in pol, kot partner v projektu pa bomo počrpali 240 tisoč evrov. Večina tega denarja je namenjenega infrastrukturi: tako smo obnovili most in del mandrača, zdaj pa gradimo nasip, ki bo omogočal tudi privez manjših plovil," pojasnjuje Marko Starman, direktor Krajinskega parka Strunjan.

Kmalu po informacije kar v soline Naslednja pomembna pridobitev iz evropskih sredstev pa je obnova dveh solinarskih hiš v samem jedru solin. Marko Starman naložbo ocenjuje na 400 tisoč evrov, denar zanjo pa so pridobili iz sklada za regionalni razvoj. "Ena hiša je namenjena solinarski dejavnosti, v njej pa je tudi prikazano orodje, ki so ga skozi zgodovino uporabljali solinarji. Druga, manjša, v katero se selimo v teh dneh, pa bodo postali novi prostori našega zavoda in informacijsko središče za obiskovalce," je še povedal direktor parka Marko Starman.

Soline kot muzej na prostem V naslednjih mesecih računajo še na en projekt, s katerim bi obnovili celotno notranjo solinarsko infrastrukturo. Gre za sredstva iz projekta Ukrep za razvoj podeželja, ki ga razpisuje ministrstvo za kmetijstvo in okolje, na katerega so se prijavili že leta 2010, a so takrat bili zavrnjeni, po pritožbi pa naj bi zdaj le dobili 250 tisoč evrov sredstev, ki so namenjena t. i. muzejem na prostem, s katerimi nameravajo urediti nasipe, kanale, manjše solinarske hiše itn. Urejena infrastruktura za dobro varovanje naravnega parka

Kot pravi Starman, šele urejena infrastruktura omogoča, da se krajinski park učinkovito varuje. "Naravo brez investicij težko varuješ, še posebej na območjih, kjer sta veliko ljudi in intenziven turizem. Imamo dva naravovarstvena nadzornika, ki izvajata nadzor na celotnem parku, vključno s sankcioniranjem, če je to treba."

Starman je še povedal, da je to edino zavarovano območje v Sloveniji, ki ima tudi morski del in predstavlja najdaljši del naravne obale v celotnem Tržaškem zalivu. "Imamo srečo, da lahko gledamo, kako je Tržaški zaliv bil videti včasih, pred urbanizacijo, ki se je zgodila med obema vojnama in pozneje," poudarja Starman.

Opozarja tudi na biotsko raznovrstnost in številne habitate, ki jih morajo ljudje najprej prepoznati, da jih bodo znali ceniti. "Izobraževanje in osveščanje sta poleg investicij naša glavna naloga. Samo s prisilo ne moreš varovati, ljudje morajo razumeti, da varujejo svoje stvari," je za konec povedal Marko Starman, direktor Krajinskega parka Strunjan.