Sreda, 1. 6. 2016, 9.29
7 let, 10 mesecev
KPK prejela manj prijav in povečala število zaposlenih
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,15
Ignoranca do korupcije, tudi na strani oblasti, ostaja stalnica v slovenskem prostoru, v svojem poročilu za lansko leto ugotavlja Komisija za preprečevanje korupcije (KPK).
Kljub vladnim zavezam o preprečevanju korupcije se je KPK srečevala z ovirami, ki so jih povzročali ravno tisti državni organi, ki so izražali zavezo k večji transparentnosti. Takšen primer je bil povezan s spletnim orodjem Supervizor, katerega delovanje je bilo lani večkrat ovirano, še opozarja KPK.
V oceni stanja komisija opozarja tudi na primere avtorskih honorarjev in dodatkov za stalno pripravljenost, ki so neposredno zadevali člane vlade. Kot so zapisali, "smo bili mestoma priča celo absurdnim izgovorom vpletenih ministrov ter vlade o tem, zakaj zaradi pomembnosti posameznikov ni treba ukrepati". "Vlada je torej padla na lastnem preizkusu integritete," ugotavlja KPK.
Celotno poročilo lahko preberete tukaj.
Glede na pretekla leta je KPK, podobno kot leta 2014, lani prejela manj prijav, ji "je pa zato uspelo zmanjšati število nerešenih zadev iz preteklih let", med drugim piše v poročilu. Komisija je uvedla 133 prekrškovnih postopkov zaradi kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ter podala 84 naznanil in ovadb zaradi suma storitve kaznivega dejanja.
Proračun KPK je lani znašal 1.425.456 evrov. Zadnji dan lanskega leta je bilo na KPK zaposlenih 35 javnih uslužbencev in trije funkcionarji. Na komisiji so zaposlili 11 novih uslužbencev, zapustili pa so jo štirje. Povprečna bruto plača predsednika komisije Borisa Štefaneca je bila 3.815 evrov, leta 2010 pa 5.100 evrov.
