Kos: Ozko grlo v boju proti korupciji je prav policija

Podobno mnenje je delil višji državni tožilec za pregon organiziranega kriminala Boštjan Penko. Po besedah poslanke SD in nekdanje izolske županje Brede Pečan se sodobne kriminalne združbe vedno bolj poslužujejo korupcije in na tak način še bolj uspešno prodirajo v vse pore družbe. Ob tem je opozorila na stališče Organizacije združenih narodov, da je prav korupcija eden od glavnih razlogov za strahovito revščino v nerazvitih državah celega sveta. "Zaradi tega je boj proti korupciji ne le naloga posamezne države, ampak celotne mednarodne skupnosti," je dejala.

Večinoma Slovenci sploh ne vedo, kaj korupcija je

Drago Kos je povedal, da je največji problem, ko govorimo o korupciji, v tem, da Slovenci večinoma sploh ne vedo, kaj korupcija je. Za večino ljudi je to še vedno le "plava kuverta", je dejal. Opozoril je, da so se na izmed mednarodnih raziskav, ki so jo izvedli tudi v Sloveniji, Slovenci pri prepoznavanju praktičnih situacij koruptivnih dejanj uvrstili na zadnje, 17. mesto. Državljani drugih držav so tipične koruptivne situacije prepoznali veliko prej, je pojasnil.

Korupcija je zloraba moči ali oblasti v zasebne namene Boštjan Penko je povedal, da najkrajša definicija korupcije pravi, da je korupcija zloraba moči ali oblasti v zasebne namene, do takšne zlorabe pa lahko pride tako v javnem kot zasebnem sektorju. Kot je dejal, je bila v času njegovega direktovanja uradu za preprečevanje korupcije (2001 - 2004) največja težava v tem, ko so poskušali pridobiti več pooblastil tudi v smislu preiskovalnih dejanj, s katerimi bi se lahko spopadli s korupcijo, vendar jih niso dobili. "Takšnemu razmišljanju je takrat nasprotovala vlada, pa tudi precejšen del stroke, ki je ocenil, da v Sloveniji ne potrebujemo inštitucije izven sistema rednih državnih teles in inštitucij, ki bi imela takšna konkretna pooblastila", je dejal.

Policistov je premalo

Kos je ob tem dodal, da najhujša nasprotovanja prihajajo s strani policije in organov s podobnimi pooblastili. Po njegovem mnenju so se bali konkurence. "Mi danes nismo konkurenca, ker nimamo pooblastil," je povedal in dodal, da je danes "ozko grlo" v boju proti korupciji ravno policija. "Vendar ne zato, ker policisti ne bi hoteli delati ampak zato, ker jih je premalo," je dejal. Spomnil je, da je v vsej Sloveniji ta trenutek 20 kriminalistov, ki so specializirani za boj proti korupciji.

Policija na korupcijo pozabi, ko pride na oblast Penko je opozoril, da opozicija rada opozarja na korupcijo, ko pride na oblast pa nanjo hitro pozabi: "Vselej, ko je določena politika v opoziciji, problem korupcije izpostavlja in za korupcijo obtožuje stranke, ki so trenutno na oblasti. Ko pride sama na oblast, tema o korupciji hitro izgine z dnevnega reda," je dejal Penko. Dodal je, da vedno, ko so pod prejšnjimi vladami želeli nekaj storiti, tega niso mogli, saj korupcija za takratno oblast ni bila problem. "Enostavno je niso prepoznali ali je niso želeli prepoznati kot problem," je dejal.

Korupcijo ustvarja oblast

Govoriti o korupciji in o gospodarskem kriminalu in to omejevati le na protipravna ravnanja, ki jih pozna kazenski zakonik, je po Penkovem mnenju ogromna napaka, ki lahko največ stane predvsem tranzicijske države. Po njegovem mnenju Slovenija to napako zdaj tudi plačuje: "Če se gremo resno boj proti korupciji, se bomo slej kot prej morali obrniti proti oblasti, ki korupcijo ustvarja, ne proti ljudem, ki nimajo ničesar s čimer bi lahko koga podkupovali oziroma ne zasedajo položajev, ki bi jim takšno delovanje omogočili. Oblast pa korupcije ne želi prepoznati kot resen problem."

Kos je dodal, da v opravljenih anketah vsako leto več anketirancev meni, da je sedaj korupcije več, kot jo je bilo v nekdanji SFRJ. Delo protikorupcijske komisije naj bi po tej anketi podpiralo 73 odstotkov prebivalstva.