Konec Virantove Državljanske liste?

Danes je Državljanska lista stranka, za katero večina analitikov ni prepričanih, da lahko še enkrat preskoči štiriodstotni volilni prag. Javnomnenjska anketa Episcentra ji je avgusta izmerila rekordno nizko podporo, 0,9 odstotka. Najvišjo podporo, 22,5 odstotka, je imela na začetku novembra 2011. V stranki je nastal razkol, del članstva pa zahteva kongres in "glavo" ustanovitelja Gregorja Viranta, o čemer teče beseda tudi na današnjem svetu DL.

Všečen, pragmatičen, učinkovit Državljanska lista Gregorja Viranta je bila ustanovljena v času politične praznine, ob koncu vlade Boruta Pahorja. Za javnost, ki je zahtevala alternativo zunaj obstoječe politične elite, je bila privlačna zaradi všečnega in pragmatičnega Viranta, ki je veljal za učinkovitega politika. Bil je protiutež tako nepriljubljeni levosredinski vladi kot opoziciji na čelu z Janezom Janšo, čeprav so se v javnosti širila sumničenja, da je Virant Janšev igralec.

Srednja violina v obeh orkestrih Samostojen nastop Viranta na politični sceni je bil sicer zaznamovan prav z očitki o izdajstvu iz ust Janeza Janše, ki je Viranta vzel v svojo prvo vlado kot ministra za javno upravo. Virant je pred volitvami uspešno igral vlogo srednje violine, ki se lahko pridruži tako levemu kot desnemu orkestru.

Dirigent, ki ga je pokopalo nadomestilo Pred vstopom Zorana Jankovića v nacionalno politiko, ki je premešal vse karte v političnem predvolilnem pokru, se je na trenutke celo zdelo, da bi Virant lahko prevzel vlogo dirigenta. A že med volilno kampanjo je takšne upe pokopala afera nadomestilo, ko se je izkazalo, da je Virant poleg ministrskega nadomestila plače s pogodbenim delom zaslužil skoraj 100 tisoč evrov.

Od takrat naprej je DL nišna stranka, ki pa je imela v pat položaju po predčasnih volitvah z osmimi poslanci udoben položaj jezička na tehtnici, ki ga je obdržala do danes, ko levosredinska koalicija brez zdaj sedmih poslancev DL ne more obstati.

Prazne prve bojne vrste A Državljanska lista je od vstopa v Janševo vlado izgubila veliko politične teže. Po sklenjenem paktu z DeSUS in SLS ter rušenju desnosredinske vlade so začeli odstopati s funkcij ali stranko zapuščati njeni najbolj vidni politiki. Danes v prvih bojnih vrstah te liberalne in kapitalu naklonjene stranke ni več nekdanjega finančnega ministra in podpredsednika DL Janeza Šušteršiča, nekdanjega direktorja urada za varstvo konkurence Janija Soršaka, pravnika Marka Pavlihe ter dveh bolj znanih simpatizerjev DL, podjetnika Iva Boscarola in ekonomista Rada Pezdirja.

V obdobju proti koncu Janševe vlade in vstopu v vlado Alenke Bratušek se je stranki še uspelo dvigniti nad petodstotno javnomnenjsko podporo, potem pa se je začelo počasno, a zanesljivo padanje. Zdajšnje zahteve po izrednem kongresu DL niso nove, saj so se pojavile že aprila letos, ko je iz stranke izstopil Fidel Krupić. Pred tem sta stranko zapustila programski tajnik Tomaž Štih in nekdanji državni sekretar na ministrstvu za finance Dejan Krušec.

Stranka je avtomat za potrjevanje odločitev Da so razmere v stranki napete, predvsem pa odprte, dokazujejo včerajšnje izjave vodilnih članov DL. Pravosodni minister Senko Pličanič je zaskrbljen zaradi nezadovoljstva v stranki, zadržano diplomatsko pa je odgovoril na vprašanje, ali bi bil pripravljen prevzeti stranko. Murskosoboški župan Anton Štihec, ki je odstopil z mesta predsednika odbora DL za regionalni razvoj, pa je Viranta obtožil samovolje, saj najprej sprejme odločitev, nato pa pride po potrditev v stranko.

Revolucije ni bilo Na seji sveta stranke sicer ni bilo pričakovati "revolucije". Do zdaj je Virantu uspevalo vse znotrajstrankarske disonance ublažiti. Bistven dejavnik dinamike v stranki in tudi usmerjevalec ključnih odločitev je sicer zavedanje, da bi imela DL na morebitnih volitvah veliko težavo – javnomnenjsko podporo.

Meja ni več nebo, meja je štiriodstotni volilni prag. Tako je najbolj verjetno, da bo odločitev, ali bo Državljanska lista še vedno Virantova, padla po prvem volilnem preizkusu.